Generali Investments ob 30-letnici delovanja z okroglo mizo Razvoj in izzivi slovenske finančne industrije

Razpravljalci okrogle mize prof. dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, ga. Melita Rajgelj Ozebek, predsednica uprave Generali Investments d.o.o., g. Primož Pinoza, namestnik direktorice Agencije za trg vrednostnih papirjev, mag. Žiga Hieng, predsednik uprave Salus, d. d., g. Primož Cencelj, izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja, Modra zavarovalnica, d. d. in g. Karel Lipnik, analitik, medijska hiša Delo so si bili enotni, da je finančno premoženje povprečnega Slovenca neustrezno porazdeljeno, kar na dolgi rok vpliva tako na plemenitenje finančnega premoženja posameznika, kakor tudi na skupno blaginjo v Sloveniji.

V Sloveniji gospodinjstva večino svojih prihrankov hranijo v bankah – do konca novembra 2023 je vrednost depozitov gospodinjstev znašala 29,0 milijard evrov, kar je verjetno rezultat pomanjkljive strategije upravljanja s finančnim premoženjem, zelo konzervativno usmerjene zgodovine upravljanja prihrankov starejših generacij in slabih izkušenj iz zadnje finančne krize. 

Sašo Šmigić, član uprave Generali Investments, je tako izpostavil, da smo se skupaj z vlagatelji v zadnjih 30 letih delovanja naučili zelo veliko. “Naučili smo se, da so trgi volatilni, ampak na drugi strani, da so gospodarstva robustna, se prilagajajo novim razmeram in da je inovativnost vkomponirana v naš človeški DNK in da dolgoročne vlagatelje delniški trgi večinoma časa nagrajujejo s pozitivnim donosom. Eno izmed naših ključnih izzivov je, kako v današnjem okolju, kjer ima slovenski vlagatelj bistveno več možnosti za plemenitenje svojega premoženja, povrnemo del tega izgubljenega zaupanja, ki se je verjetno izgubil nekje med letom 2008 in danes, in nam jih uspe prepričati, da se del tega res pridnega varčevanja usmeri tudi v kapitalske trge.“

Predsednica uprave Generali Investments Melita Rajgelj Ozebek je izpostavila: “Na dolgi rok bi vlagatelj z osnovnim portfeljem v vzajemnih skladih, sestavljenim v 30 odstotkih iz obvezniških in v 70 odstotkih iz delniških skladov, v petih letih pridobil več kot 30 odstotkov vložka, v 10 letih pa okoli 60 odstotkov.“

Iz navedenega, ker so varčevalci raje denar imeli na banki, doma ali v obveznicah, in ne denimo v vzajemnih skladih ali na borzi, izhaja oportuniteta izguba. Ta se po oceni Primoža Cenclja, izvršnega direktorja sektorja za upravljanje premoženja pri Modri zavarovalnici, na eni strani zaradi inflacije in na drugi strani zaradi donosov, ki so jih v zadnjih letih bili deležni kapitalski trgi, meri v milijardah: “Ker se slovenski varčevalci v zadnjih 10 letih aktivneje ne vključujejo na kapitalske trge, imajo v zadnjih 10 letih za okoli 10 do 15 milijard evrov oportunitetne izgube.“

Profesor dr. Aljoša Valentinčič je izpostavil: “Kapitalski trgi imajo več pomenov. Velik pomen imajo za podjetja, ki lahko na kapitalskih trgih dobijo cenejše in več virov kapitala, s katerim potem financirajo razvoj izdelkov in storitev. Velik pomen pa imajo tudi za varčevalce, ki lahko na kapitalskih trgih s smiselno razporeditvijo prihrankov dosežejo dolgoročno boljše cilje. Ob tem enim in drugim pomagajo različni finančni posredniki, med katerimi so tudi družbe za upravljanje in vzajemni skladi, regulator pa opravlja vlogo, ki nosi večjo transparentnost in zmanjšuje tveganje. V tem krogotoku se s svojo vlogo znajdemo vsi, ki lahko prispevamo k višjim donosom tako za posameznike in koristi za širšo družbo.“

Medtem ko se Slovenci med evropskimi državami uvrščamo v sam vrh po stopnji varčevanja, smo na drugi strani, kar se tiče plemenitenja premoženja v vzajemnih skladih in na kapitalskih trgih še vedno zelo zadržani, ne glede na številne prednosti tovrstne oblike vlaganja.

Karel Lipnik, analitik pri medijski hiši Delo, je izpostavil multiplikativne učinke, ki jih ima aktivno vlaganje prebivalstva v kapitalske trge tudi za državo: “Če bi posameznik prispevek delodajalca zadnjih 20 let vlagal v delnice na Ljubljanski borzi, bi na leto vložil eno povprečno bruto plačo, to bi pomenilo neposreden vložek 37.000 evrov (ob predpostavki, da bi denar vložil in ga tam pustil). Današnja borzna vrednost privarčevanega premoženja bi bila 110.000 evrov, samo dividende bi mu v letu 2023 prinesle 3.800 evrov. Če bi v Sloveniji leta 2000 uvedli pokojninsko varčevanje, bi bila zgrajena tretja razvojna os, ne bi se niti pogovarjali, kdaj bomo zgradili prvo polje vetrnih elektrarn, ker bi imeli dovolj denarja. Imeli bi tripasovnico in urejene javne finance. Če bi v Sloveniji, ki plačuje približno 800 milijonov evrov za obresti javnega dolga, bolj aktivno vlagali na kapitalske trge, bi tudi denar obresti javnega dolga ostal v Sloveniji in bi si s tem lahko vsako leto privoščili naložbo v velikosti drugega tira.“

“Da bi se slovenskim vlagateljem povrnilo zaupanje v kapitale trge, bi bilo dobro, da imamo čim več pozitivnih zgodb. Na primeru izdaje ljudskih obveznic, se lahko veliko naučimo, tako država kot izdajatelj, kot tudi občine, ki bi lahko izdale občinske obveznice, ki so bile v začetnih časih Ljubljanske borze zelo iskan finančni instrument. Za vlagatelje pa je pomembno, da se naučijo, kako deluje kapitalskih trg. Slabe izkušnje iz preteklosti so sestavni del kapitalskega trga. Na kapitalski trg je treba gledati na dolgi rok. Kratkoročno kapitalski trg zelo niha. Slovenci smo varčen narod, varčevanja v bančnih vlogah je ogromno, po drugi strani pa smo razmeroma naklonjeni špekuliranju, zlasti mlajše generacije, ki zelo veliko nalagajo v kriptovalute. Mlade je treba izobraževati, in to čim bolj zgodaj,“ je izjavil Primož Pinoza, namestnik direktorice agencije, Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Podjetja se premalo zavedajo možnosti financiranja na kapitalskih trgih. Treba je pokazati čim več uspešnih zgodb, v Sloveniji smo bili priča tako negativnim kot pozitivnim zgodbam. Ljudi je treba večkrat informirati o pozitivnih, saj uspešne zgodbe vlečejo množice. Tako je Žiga Hieng, predsednik uprave Salus, izpostavil zgodbo NLB, ki je »šla čez težko obdobje, čez različne faze, na koncu, kot je zdaj videti, do relativno uspešne privatizacije, z nekim konceptom. Ta bi bil uporaben in ustrezen še za kakšno drugo slovensko družbo. Če bi šli po tej poti se mi zdi, da bi ob trenutnem stanju na kapitalskem trgu dobil še kakšne dodatne vlagatelje ali pa bi vsaj obstoječe, tako kot smo jih z ljudsko obveznico angažirali, s kakšnim IPO ali SPO dodatno motivirali.“

Udeleženci okrogle mize so si bili enotni v sklepnem sporočilu, da glede na pričakovane neugodne demografske spremembe, trenutno nespodbuden sistema varčevanja za starost in velikih vprašanj o finančni izobraženosti in pismenosti slovenskega prebivalstva (ki pri mladih vpliva na pravo razmejitev sedanje in prihodnje potrošnje, pri starejših pa na alokacijo prihrankov, ki ni v skladu s cilji varčevanja za starost), bi bil čas, da vsak od deležnikov prevzame svoj del odgovornosti, tudi prebivalci z ustrezno prerazporeditvijo svojih prihrankov. (P.R.)