Fotografska oprema je vrhunska, izzivi nas čakajo drugje

»Oprema, ki je foto- in videoustvarjalcem na voljo danes, je izjemno zmogljiva in nam pravzaprav že vrsto let omogoča vse, kar potrebujemo za svoje delo. Ne predstavljam si, kaj bi me še lahko zares navdušilo, denimo v smislu ločljivosti in zajema detajlov, se pa veselim prihodnjih objektivov, ki mi v tem trenutku niso na voljo. Menim, da nas izzivi v ne tako oddaljeni prihodnosti bolj čakajo na drugih področjih, ne toliko na strani razvoja fotografskih aparatov; navidezna resničnost, umetna inteligenca, možnosti zajema prostora v tehniki 3D s slikovnimi tipali, ki danes zapisujejo zgolj svetlobo … Postajam pozoren na napovedovanje drastičnih sprememb tako pri zajemu slike kot njeni obdelavi in nenazadnje uporabi. Kaj bomo – izven profesionalnih krogov – sploh še fotografirali in s čim,« je med najinim pogovorom razmišljal Iztok Medja, komercialni fotograf, ki pri svojem delu ustvarja z Nikonovimi brezzrcalci serije Z.

Nikon Z 7II

»Mislim, da sem fotografiral že s čisto vsemi Z-ji, trenutno uporabljam v glavnem Z 7II in Z 6, ko je to potrebno za dosego določenega izgleda končne fotografije ali je to zgolj želja naročnika, posežem tudi po digitalnih fotoaparatih srednjega formata,« pravi Iztok, ki je bil v skromni skupini tistih Nikonovih fotografov, ki so se ob prihodu serije Z na prodajne police konec leta 2018 odločili za takojšen in celovit prehod z zrcalnorefleksnih fotoaparatov na brezzrcalne. Večina tistih, ki je v zadnjih letih skočila na brezzrcalni vlak, je namreč ta prehod – kolikor je to sploh ustrezen izraz – izpeljala postopoma oz. vsaj na začetku določen čas kombinirala obe vrsti tehnologije. Še danes je veliko fotografov, ki jih navdušujejo pari D850 + Z 7/Z 7II ali D750 + Z 6/Z 6II, Iztok Medja pa je s fotoaparati DSLR povsem zaključil; nazadnje je z zrcalnorefleksnim fotoaparatom rokoval, ko ga je prodal oz. zamenjal za brezzrcalca. »Prihod serije Z je v mojem primeru sovpadel še z nekaterimi drugimi prelomnicami, pomemben dejavnik so bile bolečine v hrbtenici, in tudi sicer je bilo to obdobje, v katerem sem nekoliko spremenil pristop k delu in se obenem odločil svojo dejavnost razpršiti in več časa posvetiti bolj premišljeno režiranim in timsko izvedenim projektom.«

Kot fotograf je pred dobrim desetletjem sprva sodeloval z videoprodukcijsko ekipo: »Pravzaprav smo bili skupina prijateljev, v kateri so nekateri svoje življenje posvetili vodenju produkcij, medtem ko sem se sam v tej zgodbi znašel kot fotograf. Obenem sem takrat ravno zapuščal poklicne vode skiperja na prestižnih jahtah, fotoaparata sem bil pa že tako ali tako precej vešč, saj mi je pri delu na morju služil kot razlog za pobeg od skiperskega vsakdana … in evo, tako se je iz strasti, ki se je rodila v trenutkih prostočasja na morju, razvila nova poklicna pot.« Odtlej je fotografiral za številne agencije ter sodeloval pri odmevnejših projektih za naročnike Toyota, Sony, Audi, Mondalez, Mitsubishi, Rimac, Letališče Ljubljana, Garmin, Interpolis, Jacobs …

Nikon Z 7II

Postopoma so se njegove obveznosti v videoprodukciji umikale izrazito fotografski dejavnosti. Pri prvih samostojnih korakih na svoji poklicni fotografski poti je Iztok fotografijo združil z ljubeznijo do narave. Po odmevnih fotografijah žledoloma na postojnskem leta 2014 je postal znan predvsem po pokrajinskih fotografijah ter nočnih in motivih, posnetih v slabih svetlobnih pogojih. Fotografiral je povsem entuziastično, neustavljivo, se s fotoaparatom podajal v hribe tudi v težjih vremenskih razmerah, kot pravi sam, je rinil tudi v sveže zapadel sneg sredi noči … Nikoli ni bilo preveč – dokler ni bilo preveč. Danes gotovo ceni kompaktnejše mere in nižjo težo brezzrcalne fotografske opreme: »Če sem povsem iskren, teža niti ni odločujoči dejavnik. Kljub temu da se ves čas borim s to svojo hrbtenico, sem pravzaprav nekako spontano prišel do drugačne rešitve, ki mi precej bolj ustreza. Namesto z enako količino opreme, ki je resda nekoliko manjša in lažja od opreme izpred nekaj let, se danes na fotografiranje raje odpravim z manj opreme. Včasih sem šel ponoči fotografirat s fotoaparatom in štirimi objektivi, danes se odpravim zgolj z dvema, morda celo enim samim – tistim, ki ga bom zanesljivo potreboval in s katerim mi bo uspelo narediti posnetek tako, kot sem si ga zamislil. K temu sta me družno pripeljala deloma hrbet, deloma nabrane izkušnje. Seveda je za delo pri večjih projektih opreme bistveno več, a mi pri vsem pomaga ekipa asistentov.«

Nikon Z 9

Še bolj ceni druge vidike brezzrcalnih Nikonov: »Ne vem, kako naj to povem; preprosto deluje in to zanesljivo. S samodejnim ostrenjem se praktično ne ubadam že od začetka uporabe Z 7 in Z 6, tako da je stalno preverjanje točnosti izostritve zame praktično stvar preteklosti, to je res ena skrb manj. Senzor in kakovost slike sta vrhunska, tu je v tem trenutku težko pričakovati še kaj več, tudi povezljivost preko aplikacije SnapBridge deluje neprimerljivo bolje, kot pri fotoaparatih DSLR in mi večkrat olajša delo. Si pa želim, da bi med prihodnjimi fotoaparati lahko zase izbral takšnega, ki bi se z velikostjo umestil nekako med Z 7II/Z 6II in Z 9.«

Nikon Z 7

Iztoka sicer zlahka uvrstim med, v tehničnem smislu, bolj podkovane fotografe. Že od svojih začetkov v fotografiji je na tekočem z novostmi, na fotografskem področju spremlja razvoj in napredek tako tehnike kot procesov postprodukcije in tudi sodobne trende. »Stalno smo obremenjeni z napredkom, vse mora višje in hitreje, in ker se to nad nas zgrinja z vseh strani in področij, to tvori nekakšen pritisk, čeprav tega ne prepoznamo na tak način. Opažam, da so mlajše generacije ustvarjalcev tega že kar malo site, da iščejo nekakšno vez oz. pot nazaj, morda več pristnosti, upočasnjenega ritma, morda celo nostalgije po nečem, česar niti niso zares doživeli. In da se tu morda riše slika že kar malo širšega družbenega upora, da ne gre zgolj za iskanje nekega “retro looka” pri digitalnih foto- in videovsebinah. Pred dvema desetletjema smo si želeli več in boljšo tehnologijo, danes je te že preveč in se tako na vsebinah, ustvarjenih prav s to tehnologijo, išče nek organski, manj digitalen, da ne rečem bolj naraven izgled. V obeh primerih gre na koncu vendarle zgolj za stil fotografiranja. Slednjemu pa čas ni naklonjen in se hitro menja.«

Nikon Z 7II

Manj želena posledica omenjenih trendov je mogoče ta, da imamo danes na voljo izjemna slikovna tipala, ki dajejo vrhunske visokoločljivostne rezultate, a končni izdelek je zreduciran na sicer vizualno simpatičen, v tehničnem smislu pa sila zmanipuliran rezultat z izgledom klasične filmske emulzije iz 80-ih s pretirano poudarjenim zrnom, vsemi možnimi barvnimi odkloni in izgubo tako zahtevanih finih detajlov. »Osebno sem bolj realističnih pogledov in mi je bližje rezultat, ki čim bolj ponazarja dejansko stanje, torej brez dodajanja in poseganja v vsebino in brez postprodukcijskih učinkov. K sreči imamo danes digitalne fotografske aparate, ki svet zabeležijo že skorajda povsem tako, kot ga vidimo. In ne vidimo ga skozi filmsko zrno, popačenega z odbleski svetlobe, ali skozi anamorfno stlačeno sliko. Sicer razumem, v ne malo primerih tudi cenim tovrsten pristop k delu, in sicer takrat, ko je to premišljeno, ima smisel in dobro izgleda. Zavračam pa pristope, kjer je tak način samemu sebi namen oz. se ga uporabi le zaradi golega podrejanja popularnosti in trendom …«

Nikon Z 7

Ob pogledu na Z 9 se pogosto vpraša, kdaj bo ta v tem trenutku najzmogljivejši digitalni fotoaparat formata leica zastarel, kdaj bo nastopil čas, ko ne bo več predmet poželenja? V profesionalnem svetu upodabljanja se bo namreč vedno ustvarjalo namensko in premišljeno, seveda z vsemi prihajajočimi novostmi. Vseeno se sprašuje, ali na osebni ravni vedno bolj individualizirana družba nakazuje svet, v katerem se bo predvsem posameznik mnogo raje podal v nekakšen virtualni ali vzporedni svet, v katerem se bo lahko predal vizualnim dražljajem, ki bodo ustvarjeni drugače, zagotovo pa ne s fotografskimi aparati, kot jih poznamo danes. Se sam vidi v takšnem svetu? »V neki preveč Orwelovski prihodnosti fotografije se sicer ne vidim. Prepričan sem, da bo za kreativce z znanjem in veščinami vedno priložnost. Dokler bo naše glavno čutilo oko, bo svetloba krojila naša življenja. Vprašanje pa je, ali jo bomo samo opazovali, prilagajali in zajemali … ali pa bomo tudi ustvarjanje s svetlobo prepustili samodejnosti pametnih naprav in raznovrstnim senzorjem, ki še prihajajo.«