Evropski odgovor na Microsoft Office prihaja sredi hudega spora o lastništvu in licencah
V prizadevanju za zmanjšanje odvisnosti od ameriške tehnologije, kot sta Microsoft 365 in Google Workspace, je skupina vodilnih evropskih ponudnikov storitev v oblaku združila moči in predstavila projekt Euro-Office. Cilj je bil ustvariti popolnoma suvereno rešitev, ki bi bila pod nadzorom evropskih organov in podjetij, hkrati pa bi ohranila popolno združljivost s priljubljenimi Microsoftovimi formati (docx, xlsx, pptx).
Razvijalci pisarniškega paketa Euro-Office svojo odločitev za ločitev od matičnega projekta opravičujejo z več razlogi. Kot ključno težavo navajajo geopolitična tveganja, saj trdijo, da je OnlyOffice kljub uradnemu sedežu v Latviji še vedno globoko zakoreninjen v Rusiji, kjer naj bi živela večina njegovih razvijalcev. Poleg tega konzorcij trdi, da je bilo sodelovanje z OnlyOffice oteženo, ker so bili zunanji prispevki k kodi pogosto zavrnjeni, razvojni načrti pa netransparentni. Euro-Office želi te ovire odpraviti in ponuditi orodje, ki je “narejeno v Evropi” in prilagojeno potrebam javnega sektorja ter kritične infrastrukture.
Vendar pa se OnlyOffice ni odzval tiho. Podjetje je ostro zavrnilo obtožbe o ruskem vplivu in konzorcij obtožilo kršitve licence AGPLv3 (GNU Affero General Public License). Po njihovih besedah Euro-Office uporablja njihovo intelektualno lastnino brez ustreznega priznanja avtorstva, kar označujejo za krajo. Spor je šel celo tako daleč, da je OnlyOffice prekinil osemletno partnerstvo s podjetjem Nextcloud in ga obtožil poskusa prevzema zaposlenih ter spodkopavanja zaupanja v odprtokodno skupnost.
Kljub pravnemu viharju se razvoj pisarniškega paketa Euro-Office nadaljuje. Prva končna različica 1.0 je namreč napovedana za poletje 2026, koda pa je že dostopna na platformi GitHub. Projekt obljublja urejevalnik besedil, preglednic, predstavitev in PDF-jev, ki bodo integrirani neposredno v varne evropske oblačne storitve. Ali bo Euro-Office res postal resna alternativa Microsoftu ali pa bo obtičal v dolgotrajnih sodnih bitkah, bo pokazal čas, a jasna želja Evrope po lastni programski opremi še nikoli ni bila tako očitna.
Prijavi napako v članku



























