CREAPLUS z umetno inteligenco izboljšala storilnost in kakovost v Belinki Perkemija

Belinka Perkemija je skupaj s podjetjem CREAPLUS uvedla umetno inteligenčni nadzor nad proizvodnjo, s katero so zagotovili neprekinjeno in učinkovitejšo proizvodnjo. Projekt uvedbe, ki bo Belinki Perkemija prinesel letno dva do trikratno znižanje stroškov izpadov ter 200-odstotno povrnitev naložbe, je prepoznala tudi strokovna komisija nagrade GoDigital! za najboljši digitalni projekt leta 2024 uvrstila in uvrstila nagrade v finale med treh najboljše letošnje digitalizacijske projekte. Med tremi odličnimi projekti je sicer glavno nagrado prejelo podjetje Inea za projekt Vizualna kontrola ohišij števcev z uporabo umetne inteligence ter Eles za projekt VegeLine – Uvedba upravljanja z vegetacijo.

»V podjetju CREAPLUS smo počaščeni, da je strokovna komisija naš projekt uvrstila med tri najboljše projekte digitalizacije v slovenskih podjetjih. Letošnja nagrada je pokazala, da je umetna inteligenca med slovenskimi menedžerji v ospredju, ko gre za optimizacijo poslovanja, ohranjanje konkurenčnosti ter podpori rasti in razvoju,« je povedal Mitja Trampuž, direktor podjetja CREAPLUS.

Slovenska podjetja prepoznavajo, da je uvedba umetne inteligence v osnovi poslovni projekt, ki ga mora podpreti vodstvo na najvišji ravni. Zato morajo k uvajanju umetne inteligence pristopati strateško vendar z začetnimi konkretnimi cilji. Kot je poudaril Trampuž, projekt v Belinki Perkemija izstopa, ker sledi dvema pomembnima poslovnima ciljema. Prvi je podpora pri vodstvenih odločitvah glede optimizacije celotne proizvodne linije in pri načrtovanju dolgoročne strategije za povečanje učinkovitosti. Drugi cilj pa je bolj operativen in se nanaša izboljšanje ukrepanja v primeru anomalij na proizvodnih linijah, ki neposredno poveča stabilnost in zanesljivost proizvodnje ter s tem večjo kakovost izdelkov in znižanje stroškov.

Podjetja lahko zmožnosti umetne inteligence izkoristijo za izboljšanje uspešnosti in kakovosti v različnih poslovnih funkcijah in dejavnostih. V Belinki Perkemiji so jo uporabili za strateško analizo proizvodnje ter takojšnje ukrepanje ob morebitnih anomalijah v proizvodnem procesu. Tako so uspeli zmanjšati izpade in predhodno zaznati več kot 90 odstotkov prehodov v alarmantna stanja, s čimer so zmanjšali število nujnih intervencij ter povečali stabilnost in konsistentnost proizvodne linije. Zaradi manjšega števila izpadov proizvodnje so v podjetju znižali stroške, povečali proizvodno zmogljivost, zmanjšali izmet pri proizvodnji visokokakovostnih izdelkov, kot so vodikov peroksid in specialne kemikalije za različne industrijske procese, ter izboljšali delovne pogoje za zaposlene.

V okviru konference je potekala tudi okrogla miza Umetna inteligenca v poslovanju: evolucija ali revolucija? na kateri je Mitja Trampuž kot predsednik pobude Umetna inteligenca za Slovenijo (AI4SI), ki deluje v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije GZS izpostavi stanje umetne inteligence med slovenskimi podjetji ter njeno prebojno vlogo tako v načinu poslovanja kot tudi pri izboljšanju osnovnih dejavnosti podjetij različnih panog, kot so proizvodnja, finančne, infrastrukturne in telekomunikacijske storitve, energetika, logistika in trgovina.