Chrome ostaja Googlov

Ameriški zvezni sodnik Amit Mehta je odločil, da Googlu ne bo treba prodati brskalnika Chrome, da bi odpravil nezakonit monopol na trgu spletnega iskanja, za katerega ga je pred letom dni spoznal za krivega po Shermanovem protimonopolnem zakonu. Namesto tega je podjetju naložil določene ukrepe. Deliti bo moralo del dragocenih iskalnih podatkov z izbranimi tekmeci, Googlu pa je prepovedal tudi ekskluzivne dogovore o distribuciji iskanja ali izdelkov z UI, ki bi tekmecem zapirali pot. Po drugi strani bo lahko še naprej sklepal dogovore s partnerji za prednamestitev aplikacij in možnost nastavljanja privzetega iskalnika.

Mehta je zapisal, da bi bila prisilna prodaja Chroma »slaba rešitev«. Po njegovem mnenju ameriško pravosodje (DOJ) ni dokazalo, da milejši ukrepi ne bi zalegli, pa tudi ne neposredne vzročne povezave med monopolno močjo in privzetim Google iskanjem v Chromu. Chrome ni samostojen posel, močno sloni na Googlovi infrastrukturi, zato bi razdružitev lahko prinesla opazno poslabšanje izdelka in škodo za uporabnike. Podobno je zavrnil tudi splošno prepoved plačil Applu, Mozilli in drugim za privzeto postavitev iskalnika, saj bi s tem prizadel pomemben vir prihodkov teh platform, Google pa bi verjetno ohranil velik del baze uporabnikov. Ob današnjem zagonu vlaganj v generativno UI po njegovem mnenju obstaja več tekmovalnega zagona kot v preteklosti, zato je takšno ravnotežje »bolj prebavljivo«.

Ker plačila za privzete aplikacije ostajajo dovoljena, je sodnik poudaril večjo potrebo po ukrepu, ki tekmecem omogoči lažji zagon. Google bo moral kvalificiranim tekmecem po mejnih stroških enkratno ponuditi posnetek določenih iskalnih podatkov, da bodo lahko učinkoviteje prepoznavali in indeksirali spletne strani ter pozicionirali svoje storitve. To je precej ožji obseg od prvotnega predloga DOJ, ki je želel širši in periodičen dostop do svežih podatkov. Mehta je delno sprejel tudi zahtevo, da Google tekmecem dovoli distribucijo rezultatov iskanja, vendar z omejenim trajanjem petih let in možnostjo cene nad mejnimi stroški, kar je ponovno manj od zahtevanega.

Odločitev je najpomembnejši antimonopolni popravek proti tehnološkemu velikanu v zadnjih približno 25 letih, vendar se lahko uresničevanje zahtev v praksi vleče še leta. Zdaj, ko je sodišče določilo popravne ukrepe, lahko Google končno vloži pritožbo na temeljno ugotovitev o nezakonitem monopolu. Primer bi lahko pristal celo na vrhovnem sodišču. Google je sporočil, da ga skrbijo učinki ukrepov na uporabnike in zasebnost, ter da odločitev podrobno preučuje.