Bo šifriranje rešilo težave z napravami interneta stvari?

Varnostni strokovnjaki že vrsto let opozarjajo na velikanske varnostne pomanjkljivosti naprav interneta stvari (Internet of Things oziroma IoT), vse njihove napovedi pa so se žal tudi uresničile. Spletni kriminalci so na primer v internet povezan hladilnik uporabljali za pošiljanje pornografsko obarvane nezaželene elektronske pošte, naprave, ki jih starši uporabljajo za nadzor aktivnosti dojenčkov v oddaljeni sobi, so hekerji spremenili v prisluškovalne naprave, napadalci so že prevzeli nadzor nad spodbujevalniki srčnega utripa in še bi lahko naštevali. V množični proizvodnji v internet povezanih pametnih naprav je torej eden najbolj perečih izzivov zagotavljanje varnosti končnega uporabnika.

Da bi naprave interneta stvari postale vsaj malo bolj varne, so inženirji ameriškega tehnološkega inštituta Massachusetts Institute of Technology (MIT) pripravili zanimivo čipovje. Gre za napravo, ki zagotavlja šifriranje občutljivih podatkov z uporabo javnega šifrirnega ključa, pri tem pa porabi zgolj 1/400 energije, ki bi jo za enako delo porabila programska oprema za šifriranje podatkov. Poleg tega čipovje inženirjev tehnološkega inštituta MIT porabi zgolj desetino pomnilnika v primerjavi s programskimi rešitvami in je pri šifriranju in dešifriranju do 500-krat hitrejše.

Za šifriranje omenjeno čipovje uporablja eliptično krivuljo (elliptic-curve encryption), ki je dovolj dobra, da lahko z njo zaščitimo tudi finančne in druge občutljive podatke. Upajmo, da bo to čipovje kmalu zašlo v roke proizvajalcev naprav interneta stvari, saj bodo le s tem te naprave lahko postale varnejše in uporabnejše.