Na testu ASUS ROG Strix SCAR 18: mišice so impresivne, izgled, cena in prenosljivost malo manj

To se je zgodilo, ko smo v uredništvu predse dobili najnovejši gaming prenosnik ASUS ROG Strix SCAR 18. Naslednje zlato pravilo je, da takoj preveriš, kakšna kombinacija procesorja in grafične kartice se nahaja v notranjosti. Tretje zlato pravilo pa je, da takoj namestiš svojo najljubšo igro, naviješ nastavitve do konca in začneš uživati. 

Kaj smo torej našli v osrčju prenosnika? Procesor Intel i9-13980HX in grafično kartico NVIDIA RTX 4090. Ne sliši se slabo, kajne? Do nadaljnjega je to najboljše, kar lahko vzamemo neposredno s prodajnih polic. Na žalost je med navadnimi smrtniki in tem prenosnikom ena ogromna ovira oziroma 4000 evrskih ovir. ASUS ROG Strix 18 je nedvomno impresiven inženirski dosežek, v katerem pa ne more uživati ravno vsak.

Nič ne de, v nadaljevanju boste lahko spoznali, kaj vse zmore gaming prenosnik za 4000 evrov, in ali za igranje iger res potrebujete tovrstno napravo.

ASUS ROG Strix SCAR 18 specifikacije

ASUS ROG Strix SCAR 18: zagotovo gaming videz, ki pa ni paša za oči

Razer Blade, Lenovo Legion Pro, Acer Predator Helios, MSI Raider … Gaming prenosnikov je na pretek in na vsakem koraku opozarjajo nase – bodisi s hrupnimi ventilatorji bodisi z astronomskimi cenami ali bliskanjem mavričnih barv na tipkovnici in ohišju. Tako bi lahko opisali kategorijo gaming prenosnikov za množico. Potem pa obstaja še višja kategorija, v kateri najdemo prenosnike z absurdnimi specifikacijami in dodatnimi funkcijami, ki jih morda velika večina niti ne potrebuje. Tukaj se nahaja ASUS ROG Strix SCAR 18.  

Da imaš v roki zares pravo gaming zverino, opaziš že, ko poskušaš prenosnik izvleči iz embalaže. Prenosnik tehta zajetne 3 kilograme, kar se občuti med prenašanjem. Zagotovo je bil računalnik zasnovan kot nadomestilo za namizni računalnik. Enostavno si ne predstavljam, da bi ASUS ROG Strix 18 nosil vsak dan v službo, v šolsko učilnico ali morebiti na potovanje. K trem kilogramom moramo dodati še kilogramski adapter, brez katerega si ne bi upal zapustiti hiše, saj ASUS-ov primerek porabi kar nekaj energije. Torej, skupnih 4 kilogramov in 18-palčni zaslon ne kričijo po najboljši prenosljivosti.

Če nam do zdaj še ni bilo jasno, da gre za igričarja, potem bodo nalogo dokončale vse RGB osvetljave, ki jih je kar nekaj in ne na ravno optimalnih mestih. Osvetljeni so tipkovnica, maska na zadnji strani, sprednji robovi in celotna sprednja stranica. Podnevi LED-ice niso tako očitne, ponoči pa so ob gledanju filmov in igranju iger moteče. Na srečo lahko mavrico izklopimo, po želji pa lahko z bližnjicami nastavimo različne barvne animacije. Želel bi si, da lahko izklopim vso RGB osvetljavo, razen na tipkovnici, vendar je celoten sistem poenoten.

Izstopajo še ogromne reže na vseh stranicah, ki skrbijo za odvajanje toplote in klasični ASUS logotip na hrbtišču prenosnika, ki je prav tako osvetljen.

Ohišje je nad tipkovnico delno transparentno in lahko bežno vidimo, kaj se skriva v notranjosti. Kar nas bega, pa je plastika, ki jo najdemo praktično na vsakem koraku. Edini železni komponenti sta tečaj za odpiranje zaslona in aluminijast pokrov zaslona. Plastika je nepričakovan pojav na 4000 evrov vrednem prenosniku, ki ima že tako težave s prefinjenim izgledom. Madeži prstnih odtisov, ki radi domujejo na plastičnem ohišju, so še en element, ki ne govori v prid oblikovalcem.

Čeprav ne prispeva nič pozitivnega k izgledu in premijskemu občutku, je plastika vsaj toga in ne dopušča upogibanja na najbolj občutljivih mestih, kar je bolj pomembno kot sam izgled.

Imamo pa občutek in dokaze, da je ASUS razmišljal o priročnosti. Na vrhu zaslona je ustnica, ki nam olajša enoročno odpiranje. Na njej se nahaja tudi ravno dovolj dobra kamera, da jo sploh lahko uvrstimo v kategorijo kamer. Lahko jo bomo uporabljali za video klice, ki pa na lestvici jasnosti ne bodo navduševali.

Na levi in desni strani imamo dokaj bogato izbiro priključkov. Levo prenosnik krasita dva USB-C priključka, od tega ima eden podporo za Thunderbolt 4 in DisplayPort, drugi pa možnost polnjenja do 100 W in DisplayPort preko namenske grafične kartice. Čeprav se polnjenje prek USB-C sliši priročno, je moč občutno premajhna, da bi lahko dohajala porabo prenosnika. Na drugi strani sta dva USB-A 3.2 Gen2 priključka za povezovanje periferije.

Na voljo sta še HDMI 2.1 in Ethernet priključek, ki je pri sodobnih prenosnikih vse pogosteje manjkajoči člen. Morda še ena potrditev, da bomo ASUS ROG Strix Scar 18 pogosto uporabljali kot namizni računalnik.

Zvok uhaja skozi zvočnika pod zaslonom in na spodnji strani ohišja. Po vsej verjetnosti pa boste tako kot jaz večino časa uporabljali slušalke (Bluetooth ali preko žičnega priključka). Biometrija ni vključena v prenosnik (IR kamera in čitalec prstnih odtisov).

Kot vidite začetno navdušenje lahko hitro mine. ASUS-ov zverinski prenosnik ima vendarle svoje hibe, na katere pa bom po zaslugi zaslona in ultimativne zmogljivosti hitro pozabil.

ASUS ROG Strix SCAR 18: 240 Hz zaslon, IPS matrika in nizka zakasnitev

Če sem bil pri videzu bolj mrk, me je zaslon ponovno dvignil na noge. Čudovit IPS zaslon z dokaj nenavadno ločljivostjo 2560 x 1600 slikovnih točk producira zelo lepe barve. Nikoli nisem naletel na bledenje barv ali očitno slabe kontraste. Svetilnost bi lahko bila malenkost boljša (450 nit). Če sem imel prenosnik na neposredni dnevni svetlobi, sem imel težavo z jasnostjo. Uporaba na prostem ni prišla v poštev. Zaslon ima premaz proti bleščanju, ki uspešno odganja odseve.

Največja prednost zaslona (za gamerje seveda) pa je njegovih ogromnih 18 palcev, ki se osvežujejo pri neverjetnih 240 Hz. Ali boste opazili razliko med 144 in 240 Hz? Zelo malo verjetno, ampak tisti, ki imate bolj »izurjene« oči, boste hvaležni za večjo hitrost. Osebno nisem opazil razlike med igranjem Valorant in Apex Legends. 144 Hz je v tem trenutku zame čisto dovolj. Na voljo je še tehnologija G-Sync, ki preprečuje trganje slike in morebitni »ghosting«. Nizka zakasnitev (3 ms) je prav tako odličen in pričakovan dodatek za tovrstni prenosnik.

18 palcev je super za absorpcijo vsebine, manj pa za prenosljivost. V svoj obstoječi nahrbtnik prenosnika nisem uspel stlačiti.

Kaj pa tipkovnica? Običajno pri prenosnikih vedno za igranje priklopim zunanjo tipkovnico, ker sta odzivnost in občutek tipkanja enostavno neprimerljiva. Pri tem prenosniku pa nisem vedno čutil potrebe po tem. Tipke so malenkost dvignjene z razmeroma velikim hodom in solidnim povratnim odzivom. Pri testu hitrosti (Monkeytype) sem dosegel 95 besed na minuto s 93 % natančnostjo, kar niti tako slab rezultat. Sčasoma, ko bi se privadil na postavitev tipk, predvidevam, da bi lahko relativno brez težav uporabljal tipkovnico za delo. Tako kot pri vsaki tipkovnici bi imel največ težav s privajanjem na drugačno postavitev in velikost nekaterih tipk (puščice, Shift, Enter, »ž« …).

Tipkovnica ima priročne bližnjice, ki sem jih med testom redno uporabljal. Spreminjal sem lahko RGB osvetljavo, glasnost, hitrost ventilatorjev, na voljo pa je tudi MUX stikalo, s katerim lahko preklapljamo med integrirano in namensko grafično kartico. Ob vklopu se zaslon za sekundo zabliska in tudi zamrzne, občasno pa sem bil prisiljen tudi ponovno zagnati trenutno aktiven program. Preklop tako vendarle ni čisto brezhiben.

ASUS ROG Strix SCAR 18: takšne zmogljivosti ne občutiš pogosto

Zmogljivost sem testiral večinoma v gaming okolju v načinu Ultimate, ki ga lahko nastaviš v programu Armoury Crate. Gonilniki so bili posodobljeni na najnovejšo različico. Testiral sem kar nekaj iger, od novejših AAA iger do nekaj let starih, ki so še danes zelo priljubljene.

Pričakovano se je ROG Strix 18 obnesel odlično. Pri vseh igrah sem udobno igral blizu 100 sličic na sekundo – in to pri najvišjih nastavitvah. Testiral sem z izklopljeno tehnologijo sledenja žarkom (Ray Tracing) in izklopljenim DLSS-om. Zgodba je malenkost drugačna, ko vklopimo Ray Tracing. Cyberpunk 2077 na primer pade na še vedno solidnih 45 sličic na sekundo, z vklopljenim DLSS pa smo zopet na impresivnih 79 sličicah.

Ne glede na scenarij se je ROG 18 odlično znašel, tako pri Ray Tracing kot pri DLSS. Kjer je le-ta na voljo (Hogwarts: Legacy, Cyberpunk 2077 …), je Frame Generation dokaz, kako hitro je NVIDIA napredovala od prve generacije DLSS.

4K igranja nismo uspeli testirati, vendar je sodeč po rezultatih drugih preizkuševalcev tudi to več kot izvedljivo.

Za igranje iger je ASUS ROG Strix SCAR 18 zagotovo med najboljšimi prenosniki, ki jih lahko v tem trenutku kupimo.

Hlajenje dobro, čeprav glasno

Vsa ta moč pa se mora nekje tudi odvajati. Celotna zadnja stran je ena velika reža, od koder bo bruhala magma. Praktično na vsaki strani, tudi spodaj, so izdelane namenske odprtine, ki bodo hladile ključne komponente.

Med testiranjem pri polni obremenitvi se je procesor segrel do 85°C+, grafično jedro pa do nekje 80°C, kar je še v mejah sprejemljivega za prenosnik. V redkih primerih mi je uspelo preseči 90°C, ko se je vklopilo samodejno zmanjšanje frekvenc jeder. Če potegnem črto, bo hlajenje zadoščalo v skoraj vseh primerih. Prenosnik boste morali pošteno pretegniti, preden boste opazili znake dušenja zmogljivosti.

Hlajenje pa ni prijetno za ušesa. Pri polni obremenitvi hrup ventilatorjev doseže tudi 56 decibelov, kar je lahko zelo moteče, če ne boste uporabljali slušalk. Enkrat ali dvakrat smo slišali tudi cviljenje tuljave grafične kartice, vendar zvoka nismo uspeli konsistentno reproducirati.

Zmogljivost vpliva tudi na baterijo, ki je med igranjem zdržala samo uro ali dve, odvisno od igre. Če nameravate igrati igre na poti, imejte vedno pri roki polnilnik.

Končno mnenje

Na trgu boste težko našli boljši gaming prenosnik. V ožjo konkurenco bi uvrstil MSI Titan GT77 ali pa Razer Blade 18, ki pa imata – verjeli ali ne – še višjo ceno kot ASUS Strix 18.

Ni vse rožnato, čeprav je govora o skoraj štiri tisočakov vrednem prenosniku. Hrup je očiten, baterija in plastično ohišje mu prav tako ne delata usluge. Je težak in okoren, zato je najbolj primeren za namizno rabo. Če ste pripravljeni odšteti visok znesek, mu boste na račun skorajda brezmejne zmogljivosti vse hibe zlahka oprostili. Še bolj pomembno pa je, da je zmogljivost konsistentna po zaslugi dobrega hlajenja.