Apple tudi uradno prvo podjetje vredno bilijon ameriških dolarjev

In zdaj je uradno: Apple je prvo podjetje v zgodovini, ki je vredno bilijon ameriških dolarjev. Dosežek je še bolj impresiven, če pomislimo, da je leta 1997, ko je Steve Jobs prevzel položaj glavnega izvršnega direktorja, Apple le stežka shajal na trgu, na katerem je dominiral Microsoft s svojimi partnerji. Stanje je bilo tako težko, da je celo Michael Dell enkrat dejal, da bi na Jobsovem mestu zaprl Apple in vrnil denar delničarjem.

Za vas smo pripravili pregled zgodovine Apple v fotografijah in besedilu, vse od začetka, skozi vse težke čase, do velikega povratka Steva Jobsa.

Apple sta 1. aprila leta 1976 ustanovila Steve Jobs in Steve Wozniak v Los Altosu, Kaliforniji. Poleg njiju je bil še tretji soustanovitelj Ronald Wayne. Jobs je pripeljal Wayna, ker naj bi ta dajal mladima soustanoviteljema poslovne nasvete, vendar je podjetje zapustil še preden je to uradno zaživelo. Wayne je vzel ček za $800 in odkorakal od priložnosti, za katero se definitivno ni zavedal, v kaj se bo razvila. Wayne je bi tudi avtor prvega logotipa Appla, katerega je skiciral kar s prosto roko.

Applova prva “pisarna” je bila garaža Steva Jobsa oz. njegovih staršev. Na sliki lahko vidimo hišo, kjer sta Wozniak in Jobs začelo zgodbo Appla, posneto 5. oktobra 2011. Prvi produkta podjetja je bil Apple I, ki je bil v bistvu zgolj matična plošča s procesorjem in nekaj spomina. Kupci so si morali sami zgraditi ogrodje in tipkovnico ter monitor. Cena Apple I je bila $666.66 – čisto zares. Apple I je izumil Wozniak, ki je ročno izdelal tudi vso dodatno opremo. Medtem je Jobs skrbel za poslovanje, saj je v glavnem želel pritegniti potencialne investitorje, da naj vlagajo v trg osebnih računalnikov, za katerega je napovedal velik razcvet. Uspelo mu je prepričati Mika Markkulo, ki je prispeval $250.000 in je postal 3. zaposleni pri Applu, s tretinjskim lastniškim deležem.

Apple je ravno po zaslugi Markkule na trg uradno vstopil leta 1977. Michael Scott (ne, ne tisti iz serije “The Office”) je na predlog Markkule prevzel vlogo glavnega izvršnega direktorja in predsednika podjetja. Steve Jobs bi naj takrat bil premlad za to vlogo in predvsem ne dovolj discipliniran, da bi lahko opravljal vlogo glavnega odločevalca. Leto 1977 je bilo pomembno še zaradi izida računalnika Apple II, osebnega računalnika Wozniaka. Glavna konkurenčna prednost Appla II je bila aplikacija VisiCalc, programska oprema, ki je vodila računalnik pred konkurenco Tandy in Commodore. S programsko opremo VisiCalc je Apple lahko svojo novo napravo prodajal poslovnim uporabnikom.

Do leta 1978 je Apple imel prvo pravo pisarno z nekaj zaposlenimi in proizvodno linijo za Apple II. To je med drugim bil tudi čas, ko so prvi Applovi zaposleni začutili pritisk “zloglasnega” Jobsovega načina vodenja. Leto pozneje, torej 1979, so Applovi inženirji imeli možnost obiskati Xerox PARC, svetovno znani laboratorij, znan po tehnoloških dosežkih, ki vključujejo laserski tiskalnik, miško in ostale projekte. V zameno za obisk je laboratorij moral kupiti 100.000 Applovih delnic v vrednosti $10 na delnico.

Leta 1980 je Apple izdal Apple III, poslovno usmerjen računalnik, ki je bil narejen predvsem za to, da bi konkuriral vedno večjim IBM-u in Microsoftu. Apple III je v resnici bil zgolj prehodna točka, kajti Xeorx PARC je prepričal Jobsa, da mora razmišljati v drugo smer. Xerox PARC je prepričak Jobsa, da je prihodnost računalništva v grafičnem uporabniškem vmesniku kot smo ga vajeni danes. Jobs je tako kot po navadi takoj zapopadel idejo in opremil naslednjo generacijo računalnikov Lisa z grafičnim uporabniškim vmesnikom. Jobs je hitro prenehal z delom na projektu zaradi internih nesoglasij. Lisa je izšla leta 1983 – računalnik je bil predrag, poleg tega pa ni imel dovolj programske podpore.

Jobs je po Lisi prevzel drugi projekt, Apple Macintosh, ki je bil označen kot najbolj uporabniku prijazen računalnik. Vedno bolj popularen je postajal pri grafičnih dizajnerjih, katerim se je še posebej dopadlo vizualno okolje računalnika, ne glede na to, da je bilo v črno-beli barvi. Kljub vsemu pa je Apple Macintosh še vedno bil zelo drag. Včasu Applovega Macintosha leta 1983 je Apple dobil tudi novega generalnega direktorja, Johna Sculleyja. Ta je preden je prišel k Applu bil najmlajši glavni izvršni direktor Pepsija, vendar ga je Jobs uspel pripeljati k Applu in to na prav poseben način. Vprašal ga je: “Ali si želiš celo življenje prodajati sladkano vodo, ali pa se pridružiš meni in spremeniš svet?

Leta 1984 je Apple izdal enega najbolj znanih oglasov vseh časov (ogledate si ga lahko spodaj). Oglas z naslovom “1984” je režiral Ridley Scott, stal pa naj bi okrog 1,5 milijona ameriških dolarjev. Prikazan je bil med tretjo četrtino Super Bowla XVIII in nikoli več po tem. To je bilo ravno v času, ko se je začelo iskriti med Jobsom in Gatesom. Sprva je bilo mišljeno, da naj bi Microsoft delal na programski opremi za Macintosh, vendar se je kasneje izkazalo, da tudi Microsoft dela na lastnem sistemu imenovanem Windows.

Macintosh se je sicer dobro prodajal, vendar ne dovolj dobro, da bi prehitel IBM-ovo dominanco. To je privedlo do trenj med Jobsom – vodjo skupine, ki je delala na Macintoshu – in Sculleyjem, ki je želel bolj strikten nadzor nad prihajajočimi se produkti. Sculley si ni želel, da se ponovi spodrsljal kot je bila Lisa. Stvari so se dodatno zaostrile, ko je Jobs leta 1985 želel izpodriniti Sculleyja, vendar je Applov upravni odbor stopil na Sculleyjevo stran in odstranil Jobsa iz vseh menedžerskih funkcij. Jezni Jobs je dal odpoved in ustanovil NeXT, računalniško podjetje, ki je izdelovalo napredne delovne postaje, kjer je imel popoln nadzor. Tudi Wozniak je zapustil Apple kmalu zatem, kajti bil je mnenja, da podjetje ne potuje v pravo smer. Wozniak je prodal večino svojih delnic.

Po odhodu Jobsa je Sculley imel proste roke pri vodenju Appla in sprva je kazalo zelo dobro. Leta 1991 je Apple predstavil pranosnik PowerBook ter operacijski sistem System 7. Ta je Macintoshovemu operacijskemu sistemu dodal barve, obdržal pa se je vse do posodobitve z verzijo OS X, ki je izšla leta 2001. 90. leta so za Apple pomenila širjenje na različne trge, vendar nobeden ni zasijal tako kot so pričakovali. Verjetno najbolj znan spodrsljaj Appla v tistem času je bila Newton MessagePad iz leta 1993, ki je bila Sculleyjeva lastna domislica. Čisto zares je ustvaril trg za “osebne digitalne asistente”, vendar je naprava stala $700, zmogla pa je le malo več od preprostega zapisovanja beležk in kontaktov. Kljub temu pa to ni bila Sculleyjeva največja napaka, kajti še večjo je naredil, ko je zapravil preveč časa, da bi spravil System 7 na povsem novi IBM/Motorola Power PC mikroprocesor, namesto na takrat dominantni Intelov procesor z vrhunsko arhitekturo. Večina programske opreme je v tistem času bila namenjena Intelovim procesorjem, poleg tega pa so postajali vse cenejši.

V tem istam časi je Microsoftov vpliv rasel iz dneva v dan. Mac je sicer res ponujal odlično, vendar zelo omejeno zbirko programske opreme na dragih računalnikih. Medtem je Microsoft prodajal Windows 3.0 zelo poceni, hkrati pa povsem cenovno dostopne računalnike. Applov upravni odbor je nekaj časa mirno opazoval napake Sculleyja, vendar le do ene točke, ko je Apple prvo četrtletje pogorel na celi črti. Sculley je bil odpuščen in zamenjal ga je novi glavni izvršni direktor Michael Pindler, nemški strokovnjak, ki je bil pri Applu vse od leta 1980. Spindler je imel zelo težko nalogo, saj je bil primoran popravljati napake Sculleyja s PowerPC potezo. Leta 1994 je izšel prvi Macintosh s PowerPC-jem. Apple pa kljub temu ni dosegal želenih rezultatov, kajti Windows je počasi, ampak trdno pridobival na veljavi. Leta 1996 je mesto glavnega izvršnega direktorja prevzel GIl Amelio.

Amelio je imel podobno nehvaležno nalogo, kajti po njegovim vodenjem so Applove delnice dosegle 12-letno dno (v največji meri je na to vplival Jobs s prodajo 1,5 milijona Applovih delnic v eni transakciji). Amelio se je odločil, da bo kupil Jobsovo podjetje NeXT Computer za 429 milijonov ameriših dolarjev februarja 1997 in ga tako vrnil v Apple. 4. julija istega leta je Jobs prepričal upravni odbor, da ga postavijo za glavnega izvršnega direktorja. Amelio je odstopil s položaja le teden po tem.

Leto 1997 je za Applove oglase bilo spet pomembno oz. prelomno, saj smo prvič videli zelo znan Applov oglas “Think Different”. Oglaševalska kampanja je dvignila veliko prahu, slavila pa je slavne umetnike, znanstvenike in glasbenike. Za Apple se je začela nova era pod vodstvom Jobsa. Pobotali so se celo z Microsoftom, ki je leta 1997 investiral 150 milijonov v projekt Apple circa. Jobsu je uspelo pregovoriti Jonyja Ivea, da je dizajniral iMac, “all-in-one” računalnik, ki je izšel leta 1998. Leta 2001 je Apple predstavil Mac OS X, ki je temeljil na sistemu Jobsovega podjetja NeXT computers. Tako je Mac OS X dokončno nadomestil System 7. Leta 2006 je Apple končno presedlal na Intelovo arhitekturo sistema.

Brez dvoma največja zmaga za Apple – in verjetno kar za celoten svet tehnologije – pa se je zgodila leta 2007, ko je Apple prvič predstavil iPhone. Ostalo je, kot pravijo, zgodovina.