Analiza trga kaže neskladje glede uporabe gotovine

Smo na prelomni točki, ko se stari argumenti, ki govorijo v prid gotovini, rušjo pod težo prednosti sodobnih rešitev. Številni strokovnjaki, na primer Tristan Louis, ustanovitelj in lastnik TNL.net, so že v začetku tega desetletja napovedovali, da se obeta nova doba plačevanja, v kateri bo nad gotovino in karticami prevladalo plačevanje s telefonom. Tudi analiza s pomočjo orodja Google Trends kaže izjemen porast zanimanja za področje FinTech (Financial Technology) od leta 2015 naprej. A povprečni potrošnik bo v svoji denarnici našel 65 evrov bankovcev in drobiža, več kot enkrat na teden bo dvignil gotovino na bankomatu, v povprečni vrednosti več kot 60 evrov, in vsak dan bo več kot enkrat plačal z gotovino.

Je gotovina res zgodovina?

Evropska centralna banka (European Central Bank – ECB) je konec leta predstavila rezultate obširne analize uporabe gotovine, kartic in drugih plačilnih sredstev (sem sodi tudi mobilno plačevanje) v evro območju na prodajnih mestih v letu 2016. Gre za raziskavo SUCH (Survey on the use of cash by householders). V raziskavo je bilo vključenih več kot 92.000 potrošnikov, ki so poročali o svojih plačilih (skupaj so izvedli skoraj 200.000 plačil), dostopu do plačilnih inštrumentov in vedenju v povezavi s plačevanjem.

Raziskava kaže, da smo v letu 2016 potrošniki izvedli 163 miljard transakcij, katerih skupna vrednost je predstavljala več kot 2.968 milijard evrov. Velika večina teh plačil (kar 96 %) se je zgodila v trgovinah z izdelki vsakodnevne potrošnje, restavracijah, na bencinskih servisih, manjših trgovinicah ter trgovinah s trajnim blagom. Plačila na vseh teh mestih imenujemo plačila POS (point of sale payments) oziroma plačila na prodajnih mestih. Ostale 4 % plačil so potrošniki naredili z nakazili med osebami, donacijami in drugimi prispevki.

Rezultati raziskave kažejo, da je bila gotovina daleč najpogosteje uporabljeno plačilno sredstvo, saj je bilo kar 79 % vseh plačil (to je predstavljalo 54 % vrednosti plačil) izvedenih na tak način. Z 19 % so sledile kartice, s katerimi je bilo (po volumnu) izvedenih 39 % vrednosti vseh plačil na prodajnih mestih. Največ plačil z gotovino je bilo izvedenih v državah južne Evrope ter v Nemčiji, Avstriji in Sloveniji. V Sloveniji je število vseh plačil z gotovino znašalo 80 %.

Dosedanje ovire za plačevanje s telefonom in kako jih rešuje mBills

Ni potrebno znanje kompleksnih statističnih postopkov ali izvajanje naprednih računalniških analiz, da ugotovimo, da je bil v evro območju v letu 2016 delež plačil, izvedenih drugače kot z gotovino ali s kartico, le 2 %! Povsem na mestu je, da poiščemo vzroke za to.

1. 1. Preprostost in hitrost

Za plačilo z večino mobilnih rešitev za plačevanje je treba najprej odkleniti telefon, odpreti aplikacijo in vnesti geslo za vpis vanjo, sledi nekaj sekund, v katerih POS-terminal izvede plačilo, nato pa postopek še vedno ni zaključen. V večini primerov je namreč treba vnesti tudi PIN kode na POS-terminal ali podpis. Da je plačilo s telefonom na tak način preprostejše in hitrejše v primerjavi z gotovino in karticami, so tako le marketinške fraze, ki se lepo slišijo. Primož Zupan, direktor MBILLS na to odgovarja: »V MBILLS smo se odločili, da plačevanje na prodajnih mestih rešimo drugače – ne opiramo se na obstoječo tehnologijo in infrastrukturo POS-terminalov, temveč naš sistem komunicira neposredno z blagajniškim sistemom, zaradi česar je za plačilo dovolj ena aktivnost, in sicer ta, da prikažemo BAR-kodo na zaslonu telefona. Plačilo tako ne zagotavlja le boljše uporabniške izkušnje na strani uporabnika temveč je v primerjavi z ostalimi plačilnimi metodami tudi mnogo hitrejše.«

1. 2. Zakaj kupiti novo, če lahko uporabiš, kar že imaš

Kot navedeno zgoraj, ponavadi uvedba mobilnega plačevanja zahteva nakup novih POS-terminalov, zamenjavo programske opreme in podobno, za kar je seveda potreben visok finančni in časovni vložek. Business Insider to vidi kot enega od ključnih razlogov, ki zadržujejo mobilne denarnice, da bi zavzele večji delež trga. Ponovno se torej izkaže, da je delovanje brez dodatnih naprav pomembna prednost in verjetno v prihodnosti ločnica med ponudniki mobilnega plačevanja, ki bodo uspeli doseči kritično maso uporabnikov in plačil ter tistimi, ki jim to ne bo uspelo.

1. 3. Enotni standard mobilnega plačevanja

Na trgu obstajajo številne različne rešitve za mobilno plačevanje, med drugimi tudi Apple Pay, Android Pay, Samsung Pay in PayPal. Deloitte največjo težavo vidi v tem, da različne rešitve s seboj prinašajo različne uporabniške izkušnje, različne funkcionalnosti ter različne načine plačila za različne situacije. Poleg tega je večino od njih možno uporabljati le, če imaš telefon določene znamke in če kupuješ v določeni trgovini. Vse, kar si želi potrošnik (po mnenju strokovnjakov, na primer Karen L. Webster, direktorice PYMNTS.com), je poenostavljena mobilna nakupna izkušnja.

Manjka enotni standard mobilnega plačevanja, kar omenjata Banerjee in Wigginton iz Deloitta v svojem poročilu o uporabi mobilnega plačevanja in s čimer se strinjajo tudi v MBILLS. Jerica Urbančič, vodja marketinga v MBILLS, pojasnjuje: »MBILLS je v Sloveniji in širši regiji postavil standard mobilnega plačevanja. Poenotili smo uporabniško izkušnjo ne glede na to, kaj, komu in kdaj potrošnik plačuje in tako rešili enega ključnih problemov potrošnikov, ki ni značilen le za sfero mobilnega plačevanja, temveč je še v večji meri razširjen pri plačevanju v splošnem. Plačilo s kovanci na parkomatu, plačilo položnice na poštnem okencu, vračilo denarja prijatelju v spletni banki, plačilo z debetno kartico na bencinski črpalki in plačilo s kreditno kartico na spletu. To je zmeda, v kateri se je do sedaj tudi najbolj ozaveščen potrošnik težko znašel.«

1. 4. Navada je železna srajca

Van der Cruijsen s sodelavci (2017) je ugotovil, da so na Nizozemskem pomemben faktor pri izbiri načina plačila navade v zvezi s plačevanjem. Urbančičeva, po izobrazbi psihologinja, na to odgovarja: »V MBILLS lahko na podlagi pogovorov z našimi (potencialnimi) uporabniki vsekakor potrdimo, da enako velja tudi za Slovenijo. Ampak koliko ljudi poznate, ki še vedno uporabljajo ročni kalkulator, budilko na nočni omarici, namizni koledar in papirnati zemljevid? Obstaja boljša alternativa – telefon, ki združuje vse te funkcije v eni napravi. Zakaj torej ne bi tudi namesto denarnice iz žepa potegnili telefona?«

1. 5. Razširjenost

Pomembno vlogo pri izbiri načina plačila igra tudi to, kako potrošniki zaznavajo lastnosti določenega načina plačevanja. Evropska centralna banka je potrošnike v raziskavi SUCH spraševala, kaj vidijo kot glavne prednosti uporabe gotovine in kartic. Kot eden od ključnih faktorjev se je pojavila široka sprejetost obeh plačilnih inštrumentov. To pa je nekaj, česar trenutno ne more zagotoviti praktično nobeden izmed igralcev na področju mobilnega plačevanja. Zupan razkriva, da je eden glavnih ciljev MBILLS za letošnje leto prav omogočiti plačevanje povsod.

1. 6. Plačilo in sistem zvestobe v enem

Večina mobilnih načinov plačevanja ni povezanih s sistemi zvestobe. Tako so potrošniki pravzaprav – če plačajo z mobilnim telefonom – v slabšem položaju kot če bi plačali na enega od tradicionalnih načinov. Websterjeva pravi, da je glavna želja potrošnikov imeti račun, ki bo beležil vse kartice zvestobe, kupone, promocijske kode in podobne ugodnosti ter jih tudi avtomatsko upošteval pri nakupu. Po besedah Jerice Urbančič mBills GO (gre za plačilo z BAR-kodo na telefonu), združuje oboje – plačilo in sistem zvestobe. V tem Business Insider vidi ključno prednost mobilnih denarnic (kamor sodi mBills) v primerjavi z drugimi načini mobilnega plačevanja.

1. 7. Zaupanje

Andrea Bauer v svoji knjigi Trusting Mobile Payment: How the Trust-Factor forms the Mobile Payment Process (2013) izpostavlja, da je zaupanje eden od ključnih faktorjev, ki določa, za katero plačilno metodo se bo nekdo odločil. Raziskovalci so ugotovili, da je pomembno predvsem zaupanje v ponudnika mobilnih storitev, ponudnika mobilnega plačevanja ter tehnologijo, ki se uporablja. Primož Zupan, pravi, da je prav zato še posebej vesel, da je MBILLS pri uresničevanju vizije podprl tako pomemben igralec na slovenski sceni, kot je Petrol. MBILLS je bilo poleg tega prvo podjetje, ki je prejelo dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje e-denarja in opravljanje plačilnih storitev.

Prihodnost bo pripadla mobilnemu plačevanju

Prevladujoči način plačevanja v letu 2017 je bila prav tako gotovina. Mobilno plačevanje pa je prihodnost, ki je prav vsakomur na voljo že danes in bo zagotovo zamagovalec prihodnosti. Tehnologija in rešitve so razvite, zato je poteza na strani potrošnikov in podjetij! Je za potrošnike iskanje drobiža, s katerim želijo plačati parkirnino, res najboljši način plačila? So za podjetja visoke provizije, ki jih plačujejo za vsako plačilo s kartico, res optimalne za njihov posel in rast?