Gre za prevaro? Ogromno Google iskalnih rezultatov s povezavo na AliExpress

Uporabniki Google brskalnika pri vsakodnevnem brskanju že nekaj časa opažajo nenavadne vzorce, ki so predvsem očitni pri specializiranih izdelkih. Situacija je nadvse bizarna, zato je najlažje začeti s primerom. V uredništvu smo se želeli pozanimati o rezervoarjih za airsoft pištole. V brskalnik Google Chrome smo vpisali »airsoft, rezervoar« (tukaj še povezava na slike, ki jih prikaže Google ob tem iskanju) in prva stran naj bi, kot smo vajeni, prikazala najboljše zadetke. Na prvi pogled vse deluje nedolžno. Opazili smo spletne strani, ki naj bi ta izdelek prodajale, kar je povsem običajno.

Pri tretjem zadetku se zaplete

Kliknemo na prvo spletno stran, ki deluje v Sloveniji, prav tako druga spletna stran. Na tretjem mestu pa se pojavi spletna stran, ki nas ob kliku preusmeri na AliExpress. Ima tudi nenavaden meta opis, ki se prikaže kot opis spletne strani med iskanimi rezultati. Pozorno oko bo zaznalo, da gre za nekaj nenavadnega, manj vešč uporabnik pa bo to z lahkoto spregledal. Prvi dve slovenski spletni strani imata lepo urejene meta podatke, kar je posledica dobre SEO optimizacije in tudi zaupanja vredne spletne strani. Na sumljivi spletni strani, ki sledi (https://safeprice.news), pa namesto opisa opazimo le naštevanje ključnih besed. Ker nismo želeli soditi knjige po platnicah, smo kliknili na povezavo. Nemudoma nas je preusmerilo na uradno spletno stran AliExpressa.

Vrnemo se nazaj na prvo stran Google zadetkov in nadaljujemo z brskanjem. Pridemo do spoznanja: med 9 zadetki na prvi strani samo prvi dve povezavi vodita do slovenskih strani z verodostojno vsebino in platformo, kjer lahko opravimo nakup. Ostalih 7 zadetkov nas vodi na AliExpress. Podrobno si ogledamo imena spletnih mest in opazimo ponavljajoč vzorec. Veliko domen ima isto končnico (.news, .cam), kar je lahko še en opozorilni znak. Povezave smo ročno prepisali v brskalnik in odstranili označbo za izdelek. Tokrat se odpre spletna stran, ki je bila očitno prevedena z enim od spletnih prevajalnikov. Opazimo različne izdelke, od gospodinjskih aparatov in kopalk do elektronike. Kaj imajo skupnega? Polomljeno slovenščino, opis, sestavljen iz ključnih besed in fotografije, ki že na prvi pogled spominjajo na fotografije iz AliExpressa. So pa med zadetki tudi takšni z domeno .si.

Pri slikovnih rezultatih je situacija podobna, le vrstni red se malce premeša.

Šli smo še globlje in preverili domeno. Večina teh spletnih strani ima ruskega lastnika in so bile ustvarjene v zelo kratkem času.

Poskusili smo tudi z nekaterimi drugimi iskanji. V praksi se izkaže, da je gostota zadetkov, ki nas preusmerijo na AliExpress, zelo različna. Ponekod naletimo na poplavo tovrstnih rezultatov, drugod jih ni. So pa vsekakor prisotni tudi pri bolj vsakdanjih iskanjih, kot so na primer “vrečke sivke” ali “otroške maske za enkratno uporabo”. Prav tako je pri nekaterih rezultatih več, pri drugih manj zadetkov z domeno .si. V naših primerih so se pogosteje pojavljali pri iskanju slik.

Zanimivo pa je, da pri drugih spletnih brskalnikih (bing.com, najdi.si) nismo opazili prevlade AliExpress preusmeritev. Je vzrok Googlov iskalni algoritem? Kontaktirali smo Google podporno službo, ki pa nam v času raziskave ni podala odgovora.

Zakaj je to velika težava in zakaj so uporabniki ogorčeni?

Podjetja, ki želijo, da so prikazana na prvi strani, morajo velik del svojega marketinškega proračuna vložiti v Google oglaševanje in profesionalno SEO optimizacijo. Predstavljajte si, da po vsem tem delu in vloženih sredstvih vaše strani ni na prvi strani zadetkov, ker je nekdo našel način, kako okupirati najbolj zaželena iskalna mesta.

“S tem se ukvarjamo že kar nekaj let. V začetku se je vse skupaj zdelo kot slaba šala, ker so bile vse lažne strani polne kitajskih pismenk in si takoj vedel, da niso prave,” nam pojasni Aljoša Domijan, lastnik slovenske spletne trgovine enaA.com. Spomni se, da takrat tudi preusmeritve niso bile samodejne, ampak je moral uporabnik sam narediti klik naprej – v dobri veri, da bo prišel na primer do ponudbe enaA.com. Razvoj je seveda prinesel boljše ponaredke in samodejne preusmeritve na spletne strani AliExpressa. “Če jih za enaA.com ne bi čistili oziroma sami poročali Googlu, da tovrstne strani nimajo ničesar skupnega z našo spletno trgovino, bi jih bilo vsaj nekaj sto tisoč. Sicer večina še vedno s kitajskimi pismenkami, a vse več je tudi takšnih, ki lažje zavedejo nepoučene.”

Kdo nosi krivdo? Zakaj do tega prihaja? Zakaj Google ni podal izjave o kontroverzni situaciji? V uredništvu Računalniških novic smo se odločili, da pridemo zadevi do dna. Preden smo vzpostavili stik z Googlom, AliExpressom ter s slovenskimi pristojnimi službami in strokovnjaki, smo najprej pobrskali po svetovnih forumih. Na Googlovi spletni strani za podporo uporabnikom o tem razpravljajo že več mesecev. Uporabniki, predvsem evropski, poročajo o enaki težavi, za katero pa, kot kaže, Google nima rešitve. Njihov predstavnik je podal nekaj možnih razlogov, od brskalnega virusa do bolj naprednega virusa, ki je skrit v samem strežniku spletne strani. Ta samodejno preusmeri Google uporabnika na želeno spletno stran, v tem primeru na AliExpress.

Uporabniki se niso strinjali z njegovo razlago, saj bi po njegovih besedah morale biti spletne strani verodostojne. Videti pa je, da temu ni tako. Najverjetnejša razlaga je, da so to spletne strani, s katerimi posamezniki, podjetja ali celo AliExpress okupirajo najbolj zaželena iskalna mesta in ustvarjajo dobiček preko partnerskih (affiliate) povezav. Če je temu tako, potem ima Google pred seboj težko nalogo, saj gre za eno največjih in najbolj obiskanih spletnih strani na svetu.

Googlov predstavnik je, kot smo našli v enem od zapisov na spletu, zahtevek poslal pristojnemu oddelku, od takrat pa ni bilo novih informacij. Tudi sami smo na Google poslali novinarska vprašanja, a odziva nismo prejeli.

Služijo s partnerskimi povezavami

Uroš in Matic iz podjetja Dominatus, v katerem so specialisti za optimizacijo in izdelavo spletnih strani, sta nam potem, ko smo jima težavo opisali, pojasnila, da so to, kot smo predvidevali, v večini AliExpress partnerske oziroma “affiliate” povezave. Pri “affiliate” marketingu gre za to, da na spletni strani ali blogu, v tem primeru pa preko omenjenih povezav, ki vodijo na AliExpress, lastniki domen promovirajo izdelek ali storitev določenega proizvajalca oziroma trgovine, v tem primeru AliExpressa. Lastnik domene pa od vsakega prodanega izdelka dobi provizijo.

Kako pa jim je uspelo med Google iskanji priti tako visoko in zasesti toliko mest? “V večini so zakupljene domene, na katerih so že prej obstajale neke spletne strani, ki so v Googlu rangirale za zelo različne ključne besede. Novim lastnikom je verjetno uspelo Google pretentati in jih rangirati za neke druge, nepovezane ključne besede. Konkretno za “airsoft, rezervoar”.

“V omejenem času, ki je bil na voljo za pregled problematike, vse kaže, da gre za to,” pravita strokovnjaka iz podjetja Dominatus in nadaljujeta: “Tu je najverjetneje odločilna kombinacija različnih stvari. Prva je, da so te spletne strani postavljene na dovolj močnih domenah. Torej so kupili domene, na katerih je že prej obstajala neka vsebina. Potem pa na teh domenah verjetno izbirajo besede, ki nimajo velike konkurence. Ali pa gredo samo na maso in nekatere besede uspejo, druge ne. Najverjetneje skušajo optimizirati strani na Longtail besede, ki imajo malo iskanj, a jih je ogromno. Tega ne moremo vedeti. Verjetno se poslužujejo spornih Black Hat praks, ki so sicer proti Googlovim pravilom: na kratki rok se obnesejo, na dolgi rok pa je početje zelo vprašljivo. Ko Google enkrat to ugotovi, te kaznuje in je za tisto domeno zgodba zaključena oziroma je postopek, preden bi Google to isto domeno še kdaj rangiral kolikor toliko visoko, zelo težak in dolg.”

Domijan pravi, da “zaenkrat te strani ne ogrožajo ključnih besed enaA.com, kot so prenosniki, televizorji in podobno. Glede na naše dosedanje izkušnje so težave večje pri manj popularnih iskanjih.” Torej prav pri iskanih besedah, kot sta v našem primeru (»airsoft, rezervoar«), kjer je število lažnih strani in preusmeritev na AliExpress zares visoko.

“Seveda je takšna praksa problematična, saj gre za smetenje iskalnika in tudi za zavajanje uporabnikov interneta. Pričakovati je, da bo Google v prihodnosti proti takim oblikam zlorabljanja iskalnika ukrepal,” je prepričan Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, FDV.

“Gre za nepoštene oblike izkoriščanja iskalnika, ki jih mora rešiti Google. Zagotovo ima takšna praksa za ponudnike izdelkov določene prednosti, predvidevam, da v večji prodaji. Kar se mladostnikov tiče, so zagotovo razočarani, če iščejo informacije o nekem izdelku in vedno naletijo le na povezave do spletne trgovine AliExpress. Glavna težava pa je za kupce ne glede na starost, saj težko najdejo slovenske prodajalce ali prodajalce iz EU, ker naletijo le na prodajalce z AliExpressa, kjer sta kakovost ter možnost uveljavljanja garancije in drugih potrošniških pravic vprašljivi,” dodaja Puschner.

Preusmeritve, ki pretentajo tudi Google

Pa vendar ostaja morda še največja uganka: kako Google tega do zdaj ni odkril in preprečil? “Večina zadetkov se, ko jih odpreš, s pomočjo JavaScripta neposredno preusmeri na AliExpress affiliate link. Ko si to ogleda Google bot, mu spletno stran odpre normalno, kakor da je vse v najlepšem redu, saj JavaScript razdelitev ne upošteva. Končnemu uporabniku, ki ima omogočen JavaScript, kar imamo praktično vsi, povezavo preusmeri na AliExpress in sploh ne vidi, da je vmes odprta še kakšna druga stran,” pojasnjujejo v podjetju Dominatus. Vmesna stran torej tudi vpliva na zaupanje Googla? “Seveda, Google tako ali tako vidi samo vmesno stran, nima pa informacije, da se spletna stran končnemu uporabniku takoj preusmeri na AliExpress.” Ključno je torej, da Googlovi boti vidijo drugačno vsebino kot mi.

“Google ne opazi nič spornega in zato to lahko obstane. Ne vem, kako pri njih to deluje. Lahko bi imeli tudi bota, ki bi prišel na spletne strani na krajši interval in pogledal tudi JavaScript. Očitno imajo prevaranti mir, dokler ne gre ena od teh strani nekomu v nos in jo prijavi,” še ugotavljata Uroš in Matic.

Lahko registrirajo katero koli prosto domeno?

Domene, ki se pojavljajo med zadetki in nas z njih preusmeri na AliExpress, so zelo različne, od omenjene safeprice.news, preko www.sponka.tv in supermarket-dostava.cam do www.tinkarakovac.si.

Videti je, kakor da lahko kdorkoli registrira katerokoli domeno. Pa je to res? Obrnili smo se na Register .si, nacionalni register za vrhnjo domeno .si, kjer so nam pojasnili, da registracija domen poteka po načelu “kdor prvi pride, prvi melje”, vsak pa lahko registrira domeno, ki je v danem trenutku prosta. Nekaj omejitev pa vendarle obstaja. “V primeru, da imetniki domen z registracijo določene domene kršijo pravice tretjih oseb (npr. pravice iz osebnega imena, firme ali znamke), ima oškodovana oseba na voljo več možnosti za preprečevanje nadaljnjih kršitev. Register .si oškodovane uporabnike spodbuja, da z imetnikom domene najprej navežejo stik in se poskušajo dogovoriti za prenos domene. Prav tako jim je na voljo možnost sprožitve postopka alternativnega reševanja domenskih sporov (ARDS). Pri Register .si deluje razsodišče za domenske spore in je na voljo vsakomur, ki meni, da ima močnejšo pravico do domene v lastništvu nekoga drugega.” Moramo pa vedeti, da se ARDS postopek pri Registru.si nanaša samo na .si domene, torej pred Registrom.si ni mogoče sprožiti spora za domene z drugimi končnicami, na primer .eu, .news, .cam. Oškodovane osebe lahko vedno svoje pravice uveljavljajo tudi pred sodiščem, Register .si pa je seveda zavezan spoštovati odločitve sodišča in lahko po odločbi sodišča izbriše določeno domeno ali blokira njen prenos na novega nosilca.

Zlorabili so tudi ime Tinkare Kovač

Nekatere tovrstne domene uporabljajo tudi imena slovenskih estradnikov, na primer www.tinakarakovac.si, s čimer najverjetneje povečajo možnost, da uporabnik klikne na spletno stran. Po drugi strani pa nepridipravi, kot smo že omenili, izkoristijo domeno, ki je bila do pred kratkim v lasti nekoga in je potekla. V iskanju odgovora smo stopili v kontakt s Tinkaro Kovač. Njena aktualna spletna stran je www.tinkarakovac.com.

Naj še enkrat omenimo, da je samodejna preusmeritev nastavljena samo v primeru dostopanja na spletno stran neposredno iz Google iskalnih rezultatov. Če vpišemo naslov v naslovno vrstico brskalnika, se odpre na videz verodostojna spletna stran, ki pa ne dopušča nakupa izdelkov in ni nikakor povezana s Tinkaro Kovač. Ko smo ji pojasnili, da spletni nepridipravi registrirajo domene, ki so nekoč že obstajale, pa se je hitro spomnila, da je tudi sama imela v lasti domeno www.tinkarakovac.si. Kaj se je z njo zgodilo? “Sama sem imela domeno www.tinkarakovac.si in mislim, da mi je lani potekla, takrat sem se tudi odločila za .com. Če se prav spomnim, sem takrat celo poskusila s podaljšanjem domene .si, pa ni šlo. Po tem, kar ste mi povedali, je povsem mogoče, da so v tisti “luknji” vmes, ko je domena potekla in je sama nisem podaljšala, oni to prevzeli.” To samo potrjuje dejstvo, da nepridipravi zakupijo domene, ki so že obstajale.

Tinkara pravi, da zanjo to nima takšnih posledic, kot bi jih imelo na nekoga s spletno trgovino, saj so za glasbenike bolj pomembna družbena omrežja, kot sta na primer Facebook in Instagram. Je pa vseeno spletna stran kakor neka osebna izkaznica glasbenika, po drugi strani pa je na spletu zlorabljeno njeno ime. Pravi, da bi bilo na takšno stvar ustrezno odreagirati.

“Vsekakor se bom pozanimala, da bom vedela za vse opcije, ki jih imam na voljo. V najglobljem smislu lahko povem, da se mi to ne zdi v redu. Smatram, da je na področju spleta, avtorskih pravic in zaščite naših imen v Sloveniji treba zavihati rokave in začeti urejati te stvari tudi zakonodajno.” V nobenem primeru spletna stran nima nikakršne povezave z glasbenico Tinkaro Kovač.

Tudi glede konkretnega primera Tinkare Kovač smo se obrnili na Register .si: “Kadar Register .si ocenjuje, da podatki, ki jih je imetnik posredoval ob registraciji domene, niso popolni ali pravilni, ga v skladu s Splošnimi pogoji lahko pozove, da te podatke popravi ali dopolni. Če imetnik tega ne naredi, sme Register po lastni presoji ukrepati zoper nosilca (npr. domeno izbrisati). Konkretno v primeru imetnika domene tinkarakovac.si je Register imetnika pozval na potrditev, ali so njegovi podatki pravilni. Imetnik je potrdil pravilnost svojih podatkov in za to predložil tudi dokazila, zato Register .si zoper tega konkretnega imetnika ni nadalje ukrepal.”

Kakšen mora biti ta dokaz in katere pogoje mora nekdo izpolnjevati za določeno domeno, je odvisno od primera do primera. “Register .si v sodelovanju z registrarjem domene v vsakem konkretnem primeru oceni, ali mora nosilec posredovati dokaz za potrditev svojih podatkov in kaj šteje kot tak dokaz. Nikakor ni nujno, da mora določena domena pripadati istoimenski osebi,” so še zapisali v pojasnilu.

Za mnenje smo prosili tudi pravnega strokovnjaka, ki je po opisu težave dejal, da bi v primeru Tinkare Kovač glasbenica zelo enostavno dosegla, da se domena www.tinkarakovac.si prepiše nanjo, saj je primer povsem očiten. Enostavno bi dokazala, da so zlorabili njeno ime, ji povzročili poslovno škodo …

Podjetje, katerega ime so na ta način zlorabili, bi moralo to dokazovati in izkazati v domenskem sporu. Primeri so zelo različni, zato ni mogoče vseh metati v isti koš.

Kaj storiti?

Vsak zase se mora odločiti, kako bo postopal. Najprej velja poskusiti s prijavo Googlu. Koliko vložiti v to, da domena ne ostane v rokah nepridipravov, je odvisno tudi od tega, koliko škode povzroča. Sprožitve postopka alternativnega reševanja domenskih sporov (ARDS) so že povezane s stroški postopka, ki jih nosi pritožnik. Cenik razsodnika za eno do pet domen je 700 evrov, pri več domenah stroški narastejo. Polovica plačane pristojbine se vrne pritožniku, če razsodišče njegovi pritožbi ugodi (za eno do pet domen in odločanje po enem razsodniku torej 350 evrov). Razsodnika določi administrator (Register .si), razen če katera izmed strank zahteva, da v zadevi odloča senat treh razsodnikov. Stranka, ki želi, da v zadevi odloča senat, mora plačati dodatno pristojbino za senat. V primeru odločanja za eno do pet domen je to dodatnih 700 evrov.

Je pa postopek ARDS veliko hitrejši in bolj učinkovit od reševanja spora pred sodiščem, ki je naslednja možnost, pravijo na Register .si. Od vložitve pritožbe do izvršitve odločitve razsodišča običajno preteče okoli 2 do 3 mesece.

Po pregledu vrste ključnih besed in zadetkov je videti, da je opisana težava zelo obširna. Zneski, ki so “v igri”, morajo biti ogromni, posebej, če vemo, da je AliExpress ena večjih spletnih trgovin na svetu. “Kakor je videti, gre za eno ogromno organizacijo ali več manjših. Načeloma bi se tudi midva lahko to šla, ampak precej manj obširno. Potem je vprašljiva tudi efektivnost. Morala bi imeti srečo, da bi zadela prave besede. Rekel bi, da se tega loteva več skupin, uspešni pa verjetno niso vsi,” pravi programer podjetja Dominatus.

Kaj zahtevajo uporabniki in kakšna bi lahko bila rešitev?

Uporabniki zahtevajo, da Google najprej prizna obstoj težave, s čimer bi pomirili številne uporabnike in podjetja, ki se zanašajo na Google oglaševanje. Predlagali so tudi možno rešitev, kjer bi Google Statistics odkril takšne preusmeritve, ki delujejo pod določenimi pogoji in jih izključil iz iskanja. Če to ne bi zadostovalo, so predlagali tudi sankcije za AliExpress ali pa vsaj znižanje njihove ocene. A to so zgolj mnenja uporabnikov spleta, po našem poizvedovanju pa vidimo, da je zadeva precej bolj zapletena.

Poskusili smo prikazati čim bolj celovito sliko težave, na katero uporabniki spleta naletijo vse bolj pogosto. Če smo zgrešili glas katerega izmed akterjev, nam pišite na Rn@stromboli.si.

Če vam je bil članek všeč, ga delite na svojih družbenih omrežjih.