Ali Mark Zuckerberg uničuje Silicijevo dolino?

Ambicije Marka Zuckerberga je dokaj težko prepoznati in do potankosti razumeti. Pri vsega 33-ih letih je zgradil največje in najmočnejše družbeno omrežje kar jih je svet kdajkoli poznal, zavladal je svetu medijev in oglaševanja, grozi, da bo prevzel vse Hollywoodske posle, priplezal do nepredstavljivega premoženja v višini 73-ih milijard, hkrati pa se je zavezal, da bo večino premoženja dal stran in tako postal eden najbolj ambicioznih filantropistov. V dveh letih bo star dovolj, da kandidira za predsednika in tovrstne špekulacije so v Silicijevi dolini vzeli zelo resno, namreč številni viri pišejo, da Zuckerberg želi postati “vladar” sveta.

Samo Zuckerberg sam ve, ali sta izpostavljena impulza, torej dominirati svetu in rešiti svet, v konfliktu. V zadnjih nekaj letih je Facebook zapopadel precej agresivno strategijo poslovanja, kjer se je odločil kopirati vse potencialne konkurente, ne glede na to o kakšnem nivoju podjetja govorimo. Glavni izvršni direktor Snapchata, Evan Spiegel, je agresivnost Facebookovega “velikega načrta” občutil na lastni koži, ko je leta 2013 zavrnil Zuckerbergovo ponudbo za nakup podjetja za 3 milijarde dolarjev. Leto pred tem je Zuckerberg odletel do Los Angelesa, da bi se dobil s Spiegelom in mu povedal, da pripravlja svoj “snapchatovski” “Poke”. V bistvu je bilo kot, da bi mu povedal: “Pripravi se, uničili te bomo!”. Spiegel je za Forbes povedal, da “Poke” ni uspel, vendar se Facebook ni dal. Lansko poletje je Instagram, katerega je Facebook kupil leta 2012 za milijardo dolarjev, predstavil “Stories”, skoraj popolno kopijo Snapchat-ove lastne pogruntavščine. Leto kasneje so Instagram Stories dosegle 250 milijonov dnevnih uporabnikov, kar je kar pecej več od 166 milijonov, ki jih premore Snapchat. Od marca letos je vrednost delnic podjetja Snap Inc. padla za 50%.

Zuckerbergova strategija je skorajda zastrašujoče metodična. The Wall Street Journal je poročal o tem, kako je Facebook od vsega začetka pazlljivo, taktično targetiral najvejčja in najuspešnejša podjetja Silicijeve doline, zbiral potencialne rivale za svojo interno bazo in kopičil svojo masivno bazo uporabnikov, da bi tako nevtraliziral vse poskuse ogrožanja mesta na vrhu. Leta 2013 je Facebook prevzel izraelsko podjetje Onavo, ki s svojo aplikacijo ščiti zasebnost uporabnikov na način, da usmerja njihov promet skozi zasebne serverje. S to tehnologijo je Facebook zmožen slediti vedenju uporabnikov, vidi lahko katere aplikacije uporabljajo na svojih napravah in na tak način ugotovijo katere produkte bi bilo dobro skopirati, kupiti ali razvijati na novo. Po pisanju Washington Posta Onavo Protect, aplikacija, s katero Facebook opazuje obnašanje svojih uporabnikov, “zamaskira” promet uporabnikov pametnih telefonov med tem, ko ti brskajo po internetu in uporabljajo aplikacije. Vse to koristi Facebooku, saj ta prejema “real-time” podatke o tem, kaj uporabniki počnejo izven Facebook, katere aplikacije uporabljajo, katere sploh imajo naložene na svojih napravah in celo koliko časa preživijo z določeno aplikacijo.

Ena zadnjih Zuckerbergovih žrtev je Meerkat, podjetje podobno YouTube, ki pa se v celoti ukvarja z predvajanjem videov v živo. Meerkat je posloval zelo dobro dokler se Facebook ni odločil priključiti “live-stream” trgu in posledično počasi prevzemati pobudo. Sedaj se je Meerkat znova znašel na poti Zuckerberga, namreč z novo aplikacijo Houseparty, ki uporabnikom omogoča skupinske video pogovore, je želel zaobjeti demografsko skupino mladih, vendar je Facebook takoj vrnil udarec. V začetku leta je opravil fokusne skupine z mladostniki in jim za sodelovanje ponudil Amazonove darilne kartice v vrednsoti 275 dolarjev. The Verge je poročal, da naj bi Facebook gradil svoje lastno orodje za skupinske video pogovore imenovano Bonfire.

Medtem, ko je v tehnološkem svetu nekaj povsem vsakdanjega, da podjetja ena drugo silijo v inovacije in napredek ter med seboj bojevito tekmujejo v razvoju, Facebook s svojo masivno infrastrukturo in skoraj pol trilijona dolarjev tržne vrednosti, dviguje stopnjo zaskrbljenosti v Silicijevi dolini in Washingtonu. Facebook obtožujejo, da naj bi zlorabljal svojo pozicijo na tržišču, s tem pa dvigujejo veliko prahu predvsem na delniških trgih. Facebook pa ni osamljeni primer, kajti tudi Microsoft in Amazon, ki oba spadata med “velikih 5”, sta pogosto deležna takšnih in podobnih obtožb. Tukaj sta še tudi Apple in Google, ki skupaj z ostalimi tremi tvorijo 3 trilijone dolarjev vrednosti.

Omenjena zaskrbljenost je specifična za tehnološka podjetja, ki spadajo pod industrijo zgrajeno na potencialu exponentne rasti. “Velikih 5” ima ogromen vpliv v Silicijevi dolini, v samem osrčju ameriške inovativne ekonomije. Industrija, ki je nekoč bila zelo dinamična in pestra, sedaj izgleda močno monopolizirana.