Vpliv igranja videoiger na delovanje in razvoj možganov?

Novejša študija avtorice Simone Kühn in sodelavcev pa je pokazala, da igranje videoiger lahko spodbudi nevrogenezo (rast novih nevronov) in okrepi povezave med različnimi deli možganov, ki so odgovorni za prostorsko orientacijo, spominsko sestavo in strateško načrtovanje ter fine motorične sposobnosti. Udeleženci v eksperimentalni skupini so dva meseca igrali igro Super Mario 64 po 30 minut na dan, udeleženci v kontrolni skupini pa niso igrali videoiger. Volumen možganov je bil izmerjen s pomočjo magnetne resonance (MRI). Rezultati so pokazali povečanje sivine v možganih pri udeležencih, ki so igrali videoigre. Ta študija dokazuje direktno povezavo med igranjem videoiger in volumskim povečanjem možganov, kar dokazuje, da lahko z igranjem treniramo specifična področja v možganih. Raziskovalci zato napovedujejo, da bi bile prednosti igranja videoiger lahko uporabne v terapevtskih intervencah pri psihiatričnih boleznih. Verjamejo, da bi bile video igre lahko uporabno orodje za paciente s težavami v duševnem zdravju, pri kateri so določene regije možganov spremenjene ali zmanjšane, kot so npr. shizofrenija, post-travmatska stresna motnja in nevrodegenerativne bolezni, kot je Alzheimerjeva. (Kühn idr., 2013)

V drugi študiji, ki so jo opravili Dezhong Yao in sodelavci, jih je zanimalo, kako igranje akcijskih videoiger vpliva na plastičnost insularnega področja in izboljšanje funkcij, za katera je to področje odgovorno. Akcijske videoigre namreč izboljšajo pozornost in senzomotorične sposobnosti, pri teh dveh funkcijah pa igrajo v možganih ključno vlogo insularna področja. Kot merilo so uprabili funkcionalno povezanost (FC – functional connectivity) in volumen sivine v možganih (GMV – gray matter volume). V študiji sta sodelovali dve skupini udeležencev: 27 posameznikov, ki so imeli vsaj 6 let izkušenj z igranjem akciskih videoiger in so bili v svojem kraju prepoznani kot najboljši, in 30 posameznikov, ki niso imeli oz. so imeli manj kot 1 leto izkušenj z igranjem. Ugotovili so, da so imeli izkušeni igralci veliko večjo funkcionalno povezanost anteriornih in posteriornih področij insularnega predela in več sivine v možganih. Sivina se povezuje s tem, kako hitro lahko možgani procesirajo informacije ter več sivine pomeni, da je oseba boljša v procesiranju informacij. Igralci akcijskih videoiger so se sposobni narediti približno 150 senzomotoričnih odzivov na minuto (z uporabo miške in tipkovnice), kar zahteva koordinacijo pozornosti in senzomotoričnih sposobnosti. (Yao idr., 2015)

Bejjanki in sodelavci (2014) so opravili študijo, v kateri so udeleženci opravljali vizualni test, pri katerem so morali na ekranu identificirati orientacijo zamegljenih likov. Igralci akcijskih videoiger so pri tem testu pokazali višjo stopnjo učenja. Nadaljnje so ta test reševali tudi udeleženci, ki niso nikoli prej igrali videoiger. Polovica od njih je odigrala 50 ur hitro tempirane igre kot Call of Duty, druga pa je odigrala 50 ur počasnejše, manj aktivne igre kot so Simsi. Nato sta obe skupini ponovno opravili vizualni test in izkazalo se je, da je skupina, ki je igrala akcijsko igro, na testu dosegla veliko boljše rezultate. (Bejjanki idr., 2014)

Viri za objavo:

• Bejjanki, V., Zhang, R., Li, R., Pouget, A., Green, S. C., Lu, Z. in Bavelier, D. (2014). Action video game play facilitates the development of better perceptual templates. Pridobljeno 16. 4. 2016 s http://www.pnas.org/content/111/47/16961.full.
• Gong, D., He, H., Liu, D., Ma, W., Dong, L., Luo, C. In Yao, D. (2015). Enchanced Functional Connectivity And Increased Grey Matter Volume of Insula Related to Action Video Game Playing. Pridobljeno 16. 4. 2016 s http://www.nature.com/articles/srep09763.
• Hickerson, B. in Mowen, A. J. (2013). Behavioral and psychological involvement of online videogamers: Building blocks or building walls to socialization? Society And Leisure, 35(1), 79-103.