Internet vsepovsod

Avtor: Gorazd Grof, ALTA Skladi

Na področju »interneta stvari« se obeta velika organska rast. Dokaz za to je tudi odločitev računalniškega giganta Intel, ki se je z velikimi koraki podal v ta del tehnološke panoge. Intel, ki je večini poznan kot proizvajalec procesorjev, se je v svoji zgodovini pragmatično osredotočal zlasti na izdelke, kjer je pobiral večjo maržo. Določenih segmentov, ki so postajali sčasoma »potrošno« blago, z vstopom večih konkurentov pa je temu blagu cena nato začela padati (denimo pomnilniška vezja), se je na drugi strani bolj kot ne otepal.

Intel je nedavno predstavil nekaj novih integriranih vezij na osnovi imenovani »Quark« (sicer serija predstavljena dve leti nazaj) in izdal tudi programska orodja, s katerimi bodo razvijalci lahko načrtovali in razvijali avtomatizacijo v pametnih hišah in tudi v proizvodnji. Novost sta operacijski sistem in programska oprema na osnovi sistema Linux, ki omogočata hitro integracijo v sisteme v oblaku. Po besedah Intela bodo razvijalci lahko v zelo kratkem času razvili nove programske rešitve za povezljivost raznih naprav, ki bodo sposobna prenašati podatke v oblak.

Vedno bolj splošno prepoznan pojem »IoT« oziroma »internet of things« lahko razumemo kot nadgradnjo raznih naprav v vsakdanjem življenju z mikro računalnikom sposobnim komunikacije v omrežju in z možnostjo zajemanja podatkov iz raznoraznih senzorjev in krmiljenja naprav. Seveda je osnovna prvina teh vezij njihova majhna dimenzija in nizka poraba elektrike. Intel je s svojimi procesorji v zgodovini večji poudarek dajal zmogljivosti. Toda pri napravah »IoT« je prva točka nizka poraba, ki je približno 1000-krat nižja kot pri običajnih računalniških sistemih. Tako bi naj novi procesorji na platformi »Quark« potrebovali zgolj okoli 20 mW električne moči.

Da hoče Intel radikalno poseči na novo nastajajoči trg, pomeni tudi včasih bogokletna sprejemljivost nove platforme. Za razliko od stare arhitekture x86, ki se vleče v Intelovih procesorjih že od samega začetka. Očitno je čas za spremembe prišel tudi v Intel.

Tudi konkurenčna podjetja, ki predstavljajo programske in strojne rešitve za svoje sisteme, dokazujejo, da je nova tehnologija »IoT« začetek nekaj novega in množičnega ter da se v tej veji industrije obetajo solidni zaslužki. Med podjetji, ki so vstopila v ta segment, denimo ne najdemo zgolj znanih računalniških imen kot sta IBM in Cisco, temveč tudi podjetja kot so General Electric, ki izdeluje vse od šivanke pa do reaktivnega letala.

Preden neka zadeva postane množično uporabna morajo biti seveda izpolnjeni osnovni pogoji. Torej, da mora biti poceni, proizvajalci pa morajo posledično imeti tudi nizke marže. Ker pa je razvoj novih izdelkov vedno drag, se je potrebno vprašati, kje podjetja vidijo zadosti zaslužka. Le ta bo verjetno prišel bodisi od licenciranja/prodaje pravic uporabe bodisi od prodaje določenih programskih rešitev, ki bodo zaradi velike množičnosti in dosegljivosti običajni uporabi tudi prinesle zadosti dobička proizvajalcem strojne ter programske opreme. Hkrati pa »IoT« podjetjem v industriji seveda prinaša tudi nove in lažje rešitve nekaterih njihovih problemov.