Potrjena prisilna poravnava za T-2

Dobra novica za vse uporabnike storitev družbe T-2. Po neuradnih podatkih, uradni bodo znani po izteku roka za glasovanje, to bo 13. 8. 2011, so upniki do vratu zadolžene družbe z več kot 60 odstotki glasov podprli prisilno poravnavo. To posledično pomeni, da se bo s tem postopek prisilne poravnave lahko uspešno zaključil. Upnike naj bi prepričalo predvsem stabilno poslovanje družbe T-2, ki vsaj zaenkrat poteka skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja. Vodstvo družbe je odločitev upnikov pozdravilo, saj to predstavlja pomembno prelomnico, ki bo omogočila nadaljevanje njihovega poslovanja.

Trnova pot družbe T-2 se je sicer pričela že v drugi polovici januarja, ko je Okrožno sodišče v Mariboru zanjo potrdilo pričetek prisilne poravnave. Upraviteljica prisilne poravnave je nato v marcu kot upravičene priznala dobrih 142 milijonov evrov terjatev. Največji upnik družbe T-2 je kranjski Gratel. Temu T-2 skupno dolguje kar 71,5 milijonov evrov. Telekomu Slovenije dolguje 16,4 milijonov evrov, medtem ko banka Hypo Alpe-Adria od družbe terja 12,6 milijonov evrov. Med večjimi upniki so še SAZAS (2,7 milijona), SmartCom (7,7 milijonov), Lokainvest (8 milijonov), Banka Celje (8,4 milijonov) in Nokia Siemens Networks (4,9 milijona). Družba T-2 naj bi 34,6 odstotkov terjatev upnikom poplačala v naslednjih osmih letih.

Čeprav je družba T-2 neuradno dosegla prisilno poravnavo, to seveda še ne pomeni, da je zunaj »nevarnosti«. Poslovanje družbe je bilo letos sicer stabilno, saj so kljub postopku prisilne poravnave beležili rast naročnikov, ki se je posledično odražala v rasti prihodkov. Od pričetka postopka prisilne poravnave so ustvarili 29 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 8,5 milijonov evrov prostega denarnega toka, ki ga bodo lahko po potrditvi prisilne poravnave namenili poplačilu upnikov in nadaljnjim investicijam, skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja. V tem času so pridobil več kot 14.000 novih naročnikov. Vodilni v družbi T-2 seveda ne smejo pozabiti, da ima družba še vedno slabih 50 milijonov dolgov, ki jih mora vrniti v osmih letih. To z drugimi besedami povedano pomeni, da že ena napačna poslovna poteza (na primer podražitev storitev) lahko družbo takoj pahne v stečaj.