Call of Duty: Black Ops

Kot že več let zapored, smo tudi v letošnjem novembru dočakali dve stvari. Izid novega špila pod imenom “Need for Speed”, obenem pa smo s prodajnih polic lahko pograbili tudi svež špil sage “Call of Duty”, ki se tokrat predstavlja s podnaslovom “Black Ops”. Ta je delo kalifornijskega studia Treyarch, izpod rok katerih smo ugledali “Call of Duty” igre že v preteklosti, a jih je Infinity Ward venomer zasenčil. Slednji je sedaj na robu propada, ljubitelje sage pa skrbi, da ne bodo ugledali več dostojnih “Call of Duty” špilov. So morda v zmoti?

“Call of Duty: Black Ops” je že spočetka popolno nasprotje tega, kar smo vajeni od Treyarcha. Pravzaprav bi lahko skorajda rekli, da niti “Black Ops” ni nekaj kar bi pričakovali med “Call of Duty” igrami, kar je mišljeno v dobrem smislu, seveda. Zakaj je temu tako, lahko opazimo že po nekaj trenutkih igranja enoigralne kampanje, kajti zgodba je tokrat orientirana zgolj na en igralni lik in sicer posebnega agenta, Alexa Masona. V njegovi vlogi se znajdemo privezani na zasliševalnem stolu, ki je za piko na i priklopljen še na elektriko. Kdo nas ima vklenjenega ni znano, vemo pa, da od nas želi precej pomembno informacijo, katere se žal nikakor ne moremo spomniti.

In z namenom, da bi ugodili našemu zasliševalcu, moramo ponovno obujati spomine na že opravljene misije. Te so v “Black Ops” precej raznolike, zahvaljujoč dejstvu, da se kampanja ne naslanja zgolj na en konflikt, ampak se razprostira vse od konca druge svetovne vojne do Vietnama in še dlje. To je avtorjem omogočilo precej svobode pri ustvarjanju enoigralne izkušnje, kjer je bilo moč izkusiti obilo.

Že v samem začetku nas namreč postavijo v Cubo, z nalogo asasinacije Fidel Castra, nakar se čez nekaj trenutkov znajdemo v mrzlem sibirskem zaporu, v katerem se ravnokar pripravlja upor stražarjem. Zatem obiščemo tudi Vietnam, v katerem se potikamo po pragozdu, pilotiramo močno oborožen helikopter, povzpnemo se pa tudi na ledeno mrzli Ural in še bi lahko naštevali. Pri tem prav tako velja omeniti še dejstvo, da čeprav zopet rešujemo svet pred pogubo, avtorji niso prestopali meje med mogočim in nemogočim, kot smo to videli pri “Modern Warfare 2”. So pa naloge kljub temu do roba napolnjene z akcijo, ki jih tokrat podpira tudi privlačna zgodba.

Seveda so za popolno »akcijo« tako v enoigralnem kot tudi večigralnem načinu potrebna orožja, skupaj s kakšnimi posebnimi igračkami in če smo iskreni, je “Black Ops” prinesel obilo obojega. V arsenalu se znajde vse, od ruskega kalašnika, metalcev granat, ostrostrelk in nenazadnje tudi samostrel.

In četudi ima “Black Ops” tokrat veliko večji poudarek na enoigralnem načinu, vas naj to ne zavede, saj se avtorji še kako zavedajo, da je večigralski del igre veliko pomembnejši. To je ob igranju še kako opazno, saj je Treyarch v “Black Ops” ponudil najboljšo večigralsko izkušnjo do danes. Mape, na katerih se podimo, so izdelane odlično, raznoliko in so ravno prav velike, da na njih nikoli ni dolgčas.

V večigralskem delu je prav tako opaziti obilo svežine, kajti tokrat imamo na voljo igranje proti računalniško vodenim nasprotnikom, obenem pa tudi dva nova igralna načina: “Wager Match” in “Barebones”. Slednji je precej preprost, saj tukaj igramo kot v »starih časih«, kar pomeni, da bo iz igre izvzeto vse. Onemogočeni bodo dodatki za orožja, perki, nagrade za zaporedne uboje in vsi ostali priboljški, ki nam jih igra nudi.

“Wager Match” pa je precej bolj izviren. Imamo štiri povsem različne načine igranja, pri katerih moramo za igranje vplačati določeno vsoto t. i. COD Points (te lahko uporabimo tudi za nakup novega orožja, opreme itd.). Igramo vsak proti vsakemu, in da bi bilo igranje bolj napeto, so za vsak način postavljena določena pravila. Če vzamemo za primer igralni način »Sharpshooter«, lahko vidimo, da imajo vsi igralci enaka orožja, ki se po določenem času zamenjajo. Potem so tukaj še igralni načini »One in the Chaimer«, »Gun Game« in pa »Sticks and Stones«.

Toda, čeprav je Treyarch s “Call of Duty: Black Ops” uspel ponuditi do sedaj najboljši “Call of Duty”, je še vedno veliko prostora za izboljšanje. Kritika leti predvsem na grafično plat igre, kjer se je “Black Ops” izkazal precej slabo, sploh v primerjavi s tem, kar smo uspeli videti pri ostalih igrah v letošnjem letu.

– Operacijski sistem: Windows XP, Vista, 7

– Procesor: Intel Core2 Duo E6600 ali AMD Phenom X3 8750 ali boljši
– RAM pomnilnik: 2 GB
– Trdi disk: 12 GB prostega prostora
– Grafična kartica: NVIDIA GeForce 8600GT ali ATI Radeon X1950Pro ali boljša
– Zvok: podpora DirectX 9.0c