Bo Slovenija pristopila k ostrejšemu preganjanju spletnih piratov?
Že vse od leta 2007 na mednarodni ravni v strogi tajnosti potekajo pogajanja o novem sporazumu Anti-Counterfeiting Trade Agreement (krajše ACTA). Ta naj bi pripomogel k bolj učinkovitemu mednarodnemu boju proti prometu s ponarejenimi dobrinami. Sporazum ACTA kakopak vključuje posebno poglavje o boju proti spletnemu piratstvu. Ta celo predvideva, da bi uporabnikom, ki na internetu kršijo avtorske pravice, odklopili internetno povezavo.
Čeprav je sporazum ACTA septembra letos dobil pošteno zaušnico s strani Evropskega parlamenta, ker naj ne bi bil preveč transparenten, so države podpisnice kljub temu dosegle dokončen dogovor. Končna različica sporazuma bo tako kmalu objavljena na spletni strani Evropske komisije. Ta državam podpisnicam dejansko nalaga sprejem ostrejših ukrepov, in sicer z namenom preprečevanja prodaje ponarejenih izdelkov. To zaradi kršenja avtorskih pravic seveda vključuje tudi spletno piratstvo.
Pred dejanskim podpisom bodo morale vse vpletene države najprej izpeljati vse ustrezne postopke za vpeljavo določil sporazuma v notranji pravni red. Pred tem bo sporazum ACTA seveda deležen še temeljitega pregleda s strani pristojnih pravnih inštitucij Evropske unije. Pri tem velja še omeniti, da so dogovor glede sporazuma dosegle vse članice Evropske unije (vključno s Slovenijo) ter Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in Združene države Amerike.
Prijavi napako v članku