Kako se spopasti s toploto, ki jo ustvari umetna inteligenca?
Avtorica: Ulrike Peter
Z uporabo vode za zagotavljanje nemotenega delovanja umetne inteligence je novi podatkovni center podjetja Netmountains v nemškem mestu Velbert v samo šestih mesecih postavil temelje za digitalno infrastrukturo naslednje generacije. V sodelovanju s podjetjema Rittal in Georg Fischer – vodilnim ponudnikom rešitev za pretok tekočin iz švicarskega mesta Schaffhausen – je ponudnik kolokacijskih storitev Netmountains ustvaril podatkovni center prihodnosti z inovativno hladilno arhitekturo, ki omogoča visoke gostote moči AI-sistemov.

»Naša vizija je bila zgraditi podatkovni center, pripravljen na prihodnost.«
STEPHAN REUGELS, soustanovitelj in izvršni direktor podjetja Netmountains
Ko podjetja danes načrtujejo podatkovne centre, se soočajo z že določenimi zahtevami, prihodnjimi potrebami in vse bolj inteligentnimi rešitvami. Umetna inteligenca, visokozmogljivo računalništvo (HPC) in druge podatkovno intenzivne aplikacije povečujejo gostoto moči na povsem novo raven, kar zahteva vse več računske moči na vse manjšem prostoru. Vse to pomeni tudi večje toplotne obremenitve. Hlajenje z zrakom je v preteklosti lahko sledilo naraščajoči potrebi po odvodu toplote, vendar vse pogosteje dosega svoje fizične omejitve.
Tudi ponudnik IT-storitev Netmountains se je soočil s tem izzivom. Pri načrtovanju novega podatkovnega centra na sedežu podjetja v Velbertu je zato že od samega začetka upošteval zahteve prihodnjih aplikacij umetne inteligence.
Ko zračno hlajenje doseže svoje meje
Namesto posodabljanja uveljavljenih konceptov se je projektna ekipa odločila za temeljno spremembo pristopa in hlajenje obravnavala kot sestavni del celotne IT-infrastrukture, ne pa kot ločen proces.
Predvsem je bilo treba določiti novo merilo. Rešitve za infrastrukturo umetne inteligence so namreč že zasnovane za več deset kilovatov na strežniško omaro, v prihodnosti pa se pričakujejo še bistveno višje vrednosti. Zmogljivejši kot so procesorji, težje je zanesljivo odvajati nastalo toploto.
Neposredno tekočinsko hlajenje (DLC) zato temelji na uporabi hladilnega medija – vode, ki se po posebnih hladilnih krogotokih dovaja neposredno do procesorjev, da lahko absorbirajo toploto natanko na mestu njenega nastanka. Količina toplotne energije, ki jo lahko prenese voda, je večkrat večja od količine toplote, ki jo lahko absorbira zrak. To omogoča bistveno večjo gostoto moči, hkrati pa povečuje energetsko učinkovitost celotnega podatkovnega centra.

»Skupaj smo razvili celovit hladilni sistem – od hlajenja v stavbi vse do strežniških omar.«
Ergin Sarac, strokovnjak za podatkovne centre, Georg Fischer
Z zasnovo novega podatkovnega centra, ki omogoča hladilno moč do 66 kilovatov na strežniško omaro, je podjetje Netmountains ustvarilo pogoje za zahtevne aplikacije umetne inteligence in visokozmogljivega računalništva (HPC). S tem je tudi stopilo korak pred konkurenco na trgu, kjer se zahteve trenutno hitro spreminjajo.
Hlajenje kot del celovitega sistema
Značilnosti projekta pa presegajo zgolj tekočinsko hlajenje. Ključnega pomena je tudi celosten pristop. Podjetje Rittal je v sodelovanju z Georg Fischerjem razvilo popolnoma integrirano hladilno infrastrukturo, ki zajema vse dele hladilnega krogotoka – od hlajenja v stavbi do strežniških omar.
»Naša naloga je bila združiti vse elemente hladilnega sistema v eno zanesljivo in integrirano rešitev,« pojasnjuje Felix Kremmelic, vodja projektov IT pri podjetju Rittal. »S povezovanjem našega znanja s področja IT-infrastrukture in hlajenja z rešitvami podjetja Georg Fischer za pretok tekočin, ki temeljijo na polimerih namesto kovin, nam je uspelo ustvariti prilagodljiv visokozmogljiv sistem, ki izpolnjuje trenutne zahteve in je pripravljen tudi na prihodnje delovne obremenitve,« dodaja.

Podjetje Rittal je bilo odgovorno za integracijo celotnega hladilnega sistema. Njegova na novo razvita distribucijska enota za hlajenje (CDU) predstavlja ključno povezavo med hlajenjem stavbe in hlajenjem IT-opreme. Ta kompaktna enota zagotavlja hladilno moč več kot enega megavata, kar omogoča ustrezno hlajenje številnih visokozmogljivih strežniških omar. Njena modularna zasnova omogoča prilagodljivo vključevanje v različna okolja podatkovnih centrov.
Podjetje Georg Fischer je zagotovilo celotno polimerno infrastrukturo za cevovode in tehnične hladilne sisteme, vključno s cevovodi za hlajenje stavbe in distribucijo hlajenja znotraj podatkovnega centra, vse do strežniških omar. Švicarsko podjetje je prevzelo tudi vsa inženirska dela, predizdelavo ter zagotavljanje kakovosti sestavnih delov.

Rezultat je celovita hladilna infrastruktura, ki povezuje vse ravni sistema in omogoča njegovo razširitev. Nove zmogljivosti je mogoče dodajati postopoma, ne da bi bilo treba spreminjati osnovno arhitekturo. To je pomembna prednost za ponudnika kolokacijskih storitev, kot je Netmountains, saj lahko infrastruktura raste skladno z zahtevami strank.
Ključna vloga plastike

Zaradi vse večje priljubljenosti tekočinskega hlajenja se povečuje tudi pozornost, namenjena materialom, ki se pri tem uporabljajo. Čeprav se v številnih aplikacijah tradicionalno uporablja kovina, se podjetja pri naprednih hladilnih rešitvah vse pogosteje odločajo za tehnične polimere.
Razlogov za to je več. Cevni sistemi na osnovi polimerov ne korodirajo in v hladilni medij ne sproščajo delcev. To ne zagotavlja le čistega hladilnega krogotoka, temveč pomeni tudi manj izpiranja in vzdrževalnih posegov.
Plastika prinaša praktične prednosti tudi pri namestitvi in delovanju. V primerjavi s primerljivimi kovinskimi rešitvami je precej lažja, ponuja odlično odpornost proti kemikalijam in ima nizko toplotno prevodnost, kar zmanjšuje tveganje za neželeno kondenzacijo. Poleg tega varjeni spoji trajno preprečujejo morebitno puščanje sistema.
»Skupaj smo razvili celovit hladilni krogotok – od hlajenja v stavbi vse do strežniških omar. S tem smo zmanjšali število povezovalnih mest, poenostavili namestitev in ustvarili temelje za stabilno dolgoročno delovanje,« pravi Ergin Sarac, strokovnjak za podatkovne centre pri podjetju Georg Fischer.
Načrt za naslednjo generacijo
Novi podatkovni center v Velbertu podjetju Netmountains zagotavlja temelje za prihodnjo rast in nove poslovne modele na področju infrastrukture za umetno inteligenco. Projekt hkrati ponazarja spremembe v celotni panogi. Prejšnji poudarek na optimizaciji posameznih komponent se zdaj preusmerja k medsebojnemu delovanju vseh različnih sistemov.
Postavljen je nov standard: hlajenje, oskrbo z energijo in IT-infrastrukturo je treba obravnavati in načrtovati kot enoten celovit sistem.
»Kolokacijski podatkovni centri, ki nastajajo danes, morajo biti zasnovani za uporabo umetne inteligence. Skupaj s podjetjema Georg Fischer in Netmountains smo v samo šestih mesecih dokazali, da je mogoče ustvariti stroškovno učinkovito in prilagodljivo infrastrukturo s prav vsemi potrebnimi elementi,« pravi Uwe Scharf, direktor prodaje za Nemčijo in Evropo pri podjetju Rittal.
Več lahko najdete na spletni strani podjetja Rittal.
Prijavi napako v članku




























