Test QNAP TBS-464: na pomoč, kam naj dam diske?!

NAS povezujemo z okornimi trdimi diski (HDD), ki nam v zameno za nižjo ceno in hitrost ponujajo ogromne kapacitete. No, vsaj včasih je tako veljalo. Danes cena HDD-jev žal ni več nizka. Mogoče se bo spet vrnila praksa »luščenja« (angl. shucking) zunanjih HDD-jev. Če ne veste, kaj to pomeni, v bistvu vzameš zunanji HDD (ki je običajno cenejši), ga odpreš, vzameš ven disk in ga vstaviš v NAS. V bistvu pa mi HDD-ji tokrat niso pomagali, ker QNAP TBS-464, ki sem ga testiral v zadnjih tednih, zanje sploh nima prostora. Namesto vrtečih se diskov raje uporablja bliskovni spomin, torej SSD-je. Vem, da je neroden čas za testiranje NAS-a, ki uporablja samo drage SSD-je, ampak če slučajno imaš kakšnega viška ali že zdaj na primer uporabljaš SSD-je v zunanjem ohišju (fotografi, oblikovalci …), je lahko zate zanimivo. Ali pa si test prihraniš za lepše čase, ko bodo cene (upam) SSD-jev spet dostopne.

QNAP TBS-464 se upira še eni tradiciji, obliki. NAS-i so običajno konkretni, zahtevajo svoj prostor in niso prenosljivi, razen iz enega prostora v drugega. QNAP TBS-4644 je velik kot šolski zvezek, debel je samo tri centimetre (prednost bliskovnega spomina) in lažji od steklenice vode. V njem se vrti zgolj en ventilator. QNAP ga imenuje »NASbook« in ga predstavlja kot napravo, ki jo vzameš v sejno sobo, na snemanje ali k stranki, priključiš in imaš RAID strežnik pri roki. Postaviš ga lahko pod monitor, v torbo od prenosnika, tudi če ga samo postaviš na mizo, ti ne bo v napoto.

Vstavil sem tri SSD-je: 1-TB Samsung 990 in dva 2-TB Samsung 990 EVO Plus. Kdor spremlja moje teste QNAP TS-464 in QNAP TS-664, ve, da sem doslej večinoma reševal uganko, kako iz trdih diskov iztisniti čim več za čim manj denarja. Pri TBS-464 te uganke ni, ker je notri samo flash. Zato sem enostavno testiral, kaj dobim, če uporabljam samo SSD-je.

QNAP TBS-464 cena in specifikacije

QNAP TBS-464 je pri nas na voljo za okoli 770 €, pri sosedih pa za 50 € manj.

Koncept, ki ga QNAP razvija od leta 2016

TBS-464 ni prva naprava te vrste. QNAP ga je predstavil oktobra 2021 kot naslednika modelov TBS-453A (2016) in TBS-453DX (2018), ki sta prav tako sprejemala samo M.2 SSD-je. Za razliko od njiju ima nenadgradljiv pomnilnik in ne podpira več 10GbE. Dobil je hitrejši NVMe, izgubil pa širino omrežja, kar je mislim da posledica skromnejšega čipa Celeron.

Spredaj so štiri lučke za aktivnost SSD-jev, dva USB-A priključka, gumb za samodejno kopiranje (angl. One Touch Copy) in IR sprejemnik. Zadaj sta oba mrežna vhoda, oba HDMI-ja in dva USB 2.0, ob strani je še tretji USB 2.0.

Tri reže zasedene, ena ostaja prosta

Do modulov pridem tako, da odstranim gumijaste nogice, pod njimi štiri vijake in spodnji pokrov. Notranjost je bližje prenosniku kot klasičnemu NAS-u. Reže so razporejene po vzorcu 3 + 1, vsaka sprejme tudi dvostranske module, komponente pa so pokrite z ovoji, ki usmerjajo zrak. Ventilator skozi stranski prezračevalnik povleče zrak čez SSD-je, nato čez pasivni hladilnik procesorja in ga izpihne skozi nasprotno stran. Procesor nima svojega ventilatorja, en sam ventilator hladi vse.

V škatli je komplet za hlajenje: 12 toplotnih blazinic in 4 kovinski hladilniki, ki se prilepijo na module. Ker je ohišje visoko le 30 mm, priporočam gole module. 990 EVO Plus je debel največ 2,38 mm in nima svojega hladilnika, zato QNAP-ov komplet dela ravno to, za kar je bil narejen. Žal trenutno nimam več kot 3 testnih SSD-jev, za četrtega nisem hotel odšteti celega bogastva ali pa kanibalizirati svoj domači računalnik.

M.2 reže ne podpirajo vroče menjave. Vsaka zamenjava diska pomeni izklop naprave. Vsi moji SSD-ji so potrošniški PCIe 4.0 modeli, narejeni za namizne računalnike in prenosnike, ne nujno ravno za NAS. Samsung 990 EVO Plus se povzpne do 7.250 MB/s pri branju, 6.300 MB/s pri pisanju in ima 1.200 TBW vzdržljivosti. Uporablja TLC V-NAND in nima lastnega DRAM-a, namesto tega izkorišča pomnilnik gostitelja (HMB). Zmogljivosti ima več kot dovolj, poraba je nizka, nima pa na primer zaščite podatkov ob izpadu napajanja, kar je lastnost enterprise SSD-jev.

Vsaka reža M.2 uporablja PCIe 3.0 x2, zato tudi zelo hiter SSD ne deluje z enako pasovno širino kot v zmogljivem namiznem računalniku. Tudi to še ni največja omejitev. Ko podatki zapustijo NAS, morajo namreč skozi enega od dveh 2,5GbE priključkov, zato se zelo hitro zgodi, da imam znotraj naprave več gigabajtov potencialne hitrosti, iz nje pa jih skozi eno omrežno povezavo spravim manj kot 300 MB/s.

Na prvi pogled zveni skoraj nesmiselno. Zakaj bi sploh vstavljal zelo hitre SSD-je, če jih omrežje tako močno omeji? Odgovor je v tem, da je TBS-464 veliko manj zanimiv kot tekmovalec v sekvenčnih hitrostih in precej bolj zanimiv takrat, ko začne hkrati početi več stvari.

Posamezna 2,5GbE povezava ima teoretično zgornjo mejo približno 312,5 MB/s, dejanske hitrosti pa so zaradi protokolov in drugih izgub nekoliko nižje. Z uporabo obeh omrežnih priključkov in ustrezno nastavljeno agregacijo povezav se lahko skupna prepustnost približa območju okoli 570 do 580 MB/s. Tudi to je zelo spodobno in občutno hitreje od gigabitnega omrežja, vendar še vedno ni številka, ob kateri bi štirje NVMe SSD-ji ravno trepetali od napora. In pa seveda potrebuješ dostop do tako hitrega omrežja. Jaz ga nimam in tudi nobenega ne poznam, ki se lahko pohvali z domačim internetom nad gigabitom.

Kako sestaviti shrambo iz neenakih diskov

Moja postavitev ni idealna, ampak žal nisem imel izbire.

To so opcije, ki so mi bile na voljo. Sam bi priporočal drugo možnost. Dva 2-TB EVO Plus bi zrcalil v RAID 1 za dokumente, fotografije in varnostne kopije. 1-TB Samsung 990 bi ostal ločen, hitrejši bazen za Container Station, podatkovne baze, indeks QuMagie in virtualne stroje. Ker je ta modul brez redundance, bi ga z Hybrid Backup Sync ponoči kopiral na zrcaljeni volumen. RAID 5 bi imel smisel, če bi 1-TB modul kasneje zamenjal z 2-TB. Polje bi tedaj imelo 4 TB uporabnega prostora. In kot vedno, RAID ni varnostna kopija.

Poraba s tremi SSD-ji ob običajnem delu se je gibala okoli 23 W. Če vas zanima strošek elektrike, na leto bi plačal malo več kot 50 €. Teoretične hitrosti in moje hitrosti so, kot vsakič, različne. Za test sem vzel 50 GB projekt. Če imaš gigabitni Ethernet, bi za prenos potreboval 7 minut in 35 sekund (pri 110 MB/s), prek ene 2,5GbE povezave (okoli 285 MB/s) skoraj tri minute, prek obeh povezav v načinu Multichannel (okoli 575 MB/s) pa minuto in pol.

Če imate podatke na primer na zunanjem disku, ga lahko priključite prek USB-ja in uporabite gumb za One Touch Copy. V večini primerov bo to celo hitrejše od prenosa prek mreže. Moja povezava (500 dol, 100 gor) omejuje, kaj zmore NAS. Kar se pošilja ven, bo doseglo maksimalno 12 MB/s, v povprečju bolj okoli 10 MB/s. Za 50 GB to pomeni več kot eno uro. Če bi hotel več, bi moral zamenjati paket pri ponudniku. V tem primeru je vedno bolj smiselno uporabiti sinhronizacijo (Qsync). Vse delaš lokalno, spremembe pa se zabeležijo v NAS-u.

Procesor je že v letih

Intel Celeron N5105 danes zagotovo ni procesor, zaradi katerega bi kdo odprl denarnico. Gre za štirijedrni Jasper Lake čip brez Hyper-Threadinga, s frekvenco do 2,9 GHz, ki bi bil v računalniku nezanimiv. V NAS-u pa so merila drugačna, ker mora procesor predvsem učinkovito poganjati datotečne storitve, omrežje, QTS in različne strežniške naloge.

Če gledamo iz te perspektive, je N5105 še vedno dovolj sposoben za večino tega, kar od TBS-464 pričakujemo. Podpira strojno šifriranje AES-NI, integrirana Intelova grafika pa pomaga pri transkodiranju videa, zato Plex, Jellyfin in podobna opravila niso nujno prepuščena samo procesorskim jedrom. Dva HDMI 2.0 izhoda dodatno omogočata neposredno povezavo z monitorjem ali televizorjem pri ločljivosti do 4K in 60 Hz.

Najbolj očitna pomanjkljivost je manjkajoči 10GbE, še posebej, ker so ga imeli starejši modeli. Na drugo mesto bi dal kapaciteto RAM-a (8 GB), ki je ne moreš nadgraditi. Za omrežno shrambo, varnostne kopije, multimedijo in nekaj zabojnikov je to dovolj. Težava lahko nastane, ker QNAP TBS-464 zaradi hitre shrambe zelo hitro začne vabiti k bolj ambiciozni uporabi. Container Station, podatkovne baze, Home Assistant, Pi-hole, različni spletni servisi in lažji virtualni sistemi so naloge, pri katerih NVMe shramba najhitreje pride do izraza, vendar se lahko 8 GB RAM-a pri večjem številu storitev hitreje zapolni.

QNAP podpira tudi QuTS hero z datotečnim sistemom ZFS, vendar je ravno pri zahtevnejših funkcijah ZFS več pomnilnika dobrodošlo oziroma celo priporočeno, zato bi raje svetoval, da ostanete na QTS. Slednji ima kopico uporabnih programov. File Station in Storage & Snapshots sta šele začetek. Hybrid Backup Sync lahko skrbi za kopije v oblak ali na drug NAS, Qsync za sinhronizacijo računalnikov, Qsirch za iskanje po vsebini, Container Station za Docker zabojnike, Virtualization Station pa za virtualne sisteme. Dodam lahko nadzor kamer, multimedijske aplikacije, iSCSI in še precej drugih storitev.

Na sprednji in zadnji strani sta dva USB 3.2 Gen 1 priključka, kar je povsem uporabno za zunanje diske in varnostne kopije. Potem pa poleg njiju dobim še tri USB 2.0 priključke, kar je, tako kot procesor, že zrelo za upokojitev. Za UPS, tipkovnico, miško, tiskalnik ali kakšen USB ključ so dovolj, vendar bi en USB-C oziroma dodatni hitrejši USB veliko bolje sodil k napravi, katere celoten smisel temelji na hitri shrambi.

To ni NAS za vašo knjižnico filmov in serij

QNAP TBS-464 je majhen, zelo tih in dovolj zmogljiv za vse naloge, ki jih pričakuješ od NAS-a. Ni pa to NAS, ki ga boš obogatil s filmi in serijami. Kupiš ga za delo. Veseli ga bodo ustvarjalci, terenski delavci, ki potrebujejo majhno shrambo za snemanje in kopiranje s kartic. Primeren je tudi za tiste, ki doma potrebujejo kompakten in varčen NAS. Če se radi igrate s kontejnerji, ste prav tako na seznamu potencialnih uporabnikov.