I Hate This Place: ko stripovska grozljivka zaživi kot igra

Na prvi pogled je I Hate This Place nekoliko drugačna grozljivka. Namesto temačnega realizma, ki danes zaznamuje številne predstavnike žanra, nas pričaka svet kričečih barv, ostrih črnih obrob in vizualnih učinkov, ki spominjajo na ameriške grozljive stripe iz osemdesetih let. Toda za privlačno stripovsko podobo se skriva precej neusmiljena preživetvena igra, v kateri nepremišljene odločitve hitro kaznujejo igralca.

Igra temelji na stripovski seriji avtorjev Kylea Starksa in Artyoma Topilina, nominirani za nagrado Eisner, vendar pripoveduje svojo zgodbo znotraj istega nenavadnega sveta. Glavna junakinja Elena s prijateljico Lou izvede ritual, ki gre pričakovano narobe. S tem prebudi zlonamerno silo, Lou pa izgine. Elena se mora podati skozi nevarno okolico posestva Rutherford Ranch, poiskati prijateljico in obenem odkriti, kaj se v tem svetu pravzaprav dogaja.

Svet, v katerem je vsak zvok lahko usoden

I Hate This Place je izometrična preživetvena grozljivka z raziskovanjem, izdelovanjem predmetov in omejenimi zalogami. Igralec obiskuje gozdove, zapuščeno mesto, podzemne bunkerje in druge nevarne lokacije, kjer išče materiale, orožje, načrte in predmete, potrebne za napredovanje.

Osrednjo točko predstavlja ranč, kamor se Elena vrača med posameznimi odpravami. Tam je mogoče izdelovati zaloge in opremo ter se pripraviti na naslednjo nalogo. Raziskovanje je zato zasnovano kot ponavljajoč se krog odhoda iz zavetja, zbiranja materialov, izpolnjevanja nalog in vračanja v relativno varno okolje.

Pomembno vlogo ima zvok. Nekateri nasprotniki igralca ne iščejo samo z vidom, temveč predvsem poslušajo njegove korake in dejanja. Tek, streljanje ali razbijanje predmetov lahko zato pritegnejo nezaželeno pozornost. Igralec lahko isto mehaniko obrne sebi v prid, denimo z metanjem predmetov, preusmerjanjem sovražnikov ali zvabljanjem bitij v pripravljene pasti.

Takšen pristop pogosto ustvari dobre trenutke napetosti. Ko je streliva malo, pred Eleno pa se sprehaja bitje, ki ga ne želi srečati od blizu, je previdno premikanje precej bolj smiselno kot neposreden spopad. Težava je, da igra svojih sistemov ne razvije vedno dovolj globoko. Po nekaj urah postanejo raziskovanje, zbiranje materialov in vračanje na ranč precej predvidljivi.

Najmočnejši adut je vizualna podoba

Najbolj prepričljiv del igre je njen videz. Razvijalci niso zgolj uporabili stripovskega filtra, temveč so vizualni jezik stripa vključili v skoraj vse elemente predstavitve. Močne barve, debele črne črte, stilizirani učinki udarcev in besedilni prikazi zvokov ustvarjajo občutek, kot da se posamezni prizori odvijajo znotraj animiranega grafičnega romana.

Prav ta izrazita podoba igro loči od številnih drugih preživetvenih grozljivk. Svet je kljub živahnim barvam neprijeten, čuden in pogosto grotesken. Divje živali, mutirani pajki, kultisti in različne nadnaravne pošasti ustvarjajo okolje, v katerem občutek varnosti nikoli ne traja dolgo.

K dobremu vzdušju prispeva tudi menjavanje dneva in noči. Čez dan je raziskovanje nekoliko lažje, noč pa prinese nevarnejše sovražnike in slabšo vidljivost. Tako se ritem igre izmenjuje med previdnim zbiranjem zalog in bolj napetimi trenutki preživetja.

Bojevanje ne dosega kakovosti predstavitve

Ko se prikrivanje konča, pridejo na vrsto strelno orožje, bližinski napadi in pasti. Osnovna zamisel deluje dovolj dobro, vendar nadzor in merjenje nista vedno tako natančna, kot bi morala biti. Zaradi izometričnega pogleda igralec občasno nima najboljšega pregleda nad položajem, zato lahko spopadi postanejo nerodni.

Težave so najbolj opazne v bližnjih srečanjih z več sovražniki. Takrat igra pogosto ne deluje več kot premišljena preživetvena grozljivka, temveč kot nekoliko okoren akcijski naslov. Orožja in pasti sicer ponujajo nekaj možnosti, a boj sčasoma postane ponavljajoč in ne razvije toliko raznolikosti, kot bi jo lahko.

Zaradi omejenih zalog je izogibanje spopadom pogosto boljša odločitev. To se lepo ujema z osnovno idejo igre, vendar hkrati razkrije, da njen akcijski del ni dovolj izpopolnjen, da bi lahko samostojno nosil izkušnjo.

Zgodba z dobrim izhodiščem, vendar šibkejšim zaključkom

Začetna zgodba hitro vzpostavi zanimivo skrivnost. Izginotje Lou, Elenina preteklost in nenavadni dogodki na ranču ponujajo dovolj razlogov za nadaljnje raziskovanje. Stranski zapisi, pogovori in dodatne naloge postopoma razkrivajo ozadje sveta.

Kljub temu zgodba ne izkoristi vseh možnosti, ki jih ponuja nenavadno okolje. Nekateri prizori so učinkoviti, vendar pripoved proti koncu izgubi nekaj zagona, posamezne ideje pa ostanejo premalo razvite. Kritike je bila deležna tudi nekoliko toga glasovna igra, zaradi katere čustveno pomembni trenutki nimajo vedno pričakovane teže.

I Hate This Place zato najbolj navduši takrat, ko igralca prepusti raziskovanju svojega bizarnega sveta, manj pa takrat, ko skuša pripoved stopnjevati v večjo in čustveno močnejšo zgodbo.

Kaj vsebuje Elena’s Edition?

Elena’s Edition je posebna fizična izdaja igre za PlayStation 5 in Nintendo Switch. Poleg igre vsebuje ovitek s posebnim učinkom, umetniško knjižico in skrivno pismo glavne junakinje Elene. Gre za edino fizično izdajo, ki je bila na voljo ob njenem izidu, zato je zanimiva predvsem za zbiratelje in ljubitelje stripovske vizualne podobe.

Ker je prav umetniški slog najmočnejši del igre, je priložena knjižica več kot le naključen dodatek. Omogoča podrobnejši pogled v oblikovanje pošasti, okolja in likov ter lepo dopolnjuje osnovno izkušnjo.

Končna ocena

I Hate This Place je igra dobrih idej, ki ne dosežejo vedno svojega polnega potenciala. Njena stripovska podoba je izjemno prepoznavna, uporaba zvoka pri prikrivanju pa v najboljših trenutkih ustvari resnično napete situacije. Dobro delujejo tudi raziskovanje, zbiranje načrtov in pripravljanje opreme pred nevarnimi odpravami.

Na drugi strani jo omejujejo nekoliko neroden nadzor, ponavljajoči se boji, skromnejša globina nekaterih sistemov in zgodba, ki proti koncu ne izpolni vseh pričakovanj. To ni nova klasika preživetvenih grozljivk, je pa dovolj nenavadna in samosvoja, da si jo bodo ljubitelji žanra zapomnili.

Elena’s Edition je najbolj smiselna izbira za igralce, ki cenijo fizične izdaje in zbirateljske dodatke. Vsem drugim igra ponuja vizualno privlačno, občasno napeto, vendar nekoliko neizbrušeno potovanje po svetu, ki ga je prijetneje obiskati, kot nakazuje njegov naslov.

Ocena: 7/10

Prednosti:

• izrazita in prepoznavna stripovska podoba,
• dobro vključena mehanika zvoka,
• učinkovito grozljivo vzdušje,
• zanimiva kombinacija raziskovanja in izdelovanja opreme,
• privlačni dodatki v Elena’s Edition.

Slabosti:

• nenatančen nadzor in merjenje,
• ponavljajoči se spopadi,
• nekateri igralni sistemi ostanejo premalo razviti,
• zgodba proti koncu izgubi zagon.