Test Hisense 65UR9S – RGB MiniLED konkvistador, ki hoče spraviti OLED s prestola
Pri televizorjih sem vedno v dvomih, ko proizvajalci obljubljajo revolucijo z vsako novo tehnologijo. Ne pravim, da lažejo, ampak njihova pričakovanja so pogosto drugačna od nas potrošnikov. Vsako leto dobimo nove procesorje, več nitov svetilnosti, bolj pametne algoritme za prilagajanje slike in zvoka, več con zatemnjevanja, vsebino, ki se prilagodi tvojim navadam gledanja, nešteto oznak, ki ti dajejo vedeti, da je ta televizor res nekaj posebnega. Kolikrat sem doslej že slišal, da je neka tehnologija tista, ki bo končno OLED vrgla s prestola, pa se to na koncu ne zgodi. Nazadnje je bil to MiniLED, ki se na določenih področjih lahko približa OLED-u, vseeno pa ni enaka izkušnja.
RGB MiniLED je najnovejši konkvistador, ki bo poskušal osvojiti OLED-ovo ozemlje. Preizkusil sem jo pri televizorju Hisense 65UR9S. Tokratni test je bil nekoliko drugačen, kajti testni model na žalost ni bil na voljo za domačo preizkušnjo, ampak samo v salonu. Zato je bilo tudi testiranje nekoliko drugačno, ampak sem se vseeno poskušal potruditi, da ustvarim enake pogoje (zunanji disk poln testnih datotek, filmov in glasbe), kot če bi televizor testiral doma oziroma v pisarni.
Da na hitro samo razložim, kaj je RGB MiniLED in kako se razlikuje od klasičnega MiniLED. Slednji uporabljajo beli ali modro LED osvetlitev, barvne filtre, lokalno zatemnjevanje in mogoče tudi kvantne pike za ustvarjanje slike. To deluje dobro, vendar ima omejitve. Ko želi televizor prikazati zelo svetlo in zelo nasičeno barvo, mora skozi več stopenj izgub. Rdeča svetloba na primer ni čista rdeča od začetka, ampak del filtrirane bele svetlobe.
RGB MiniLED namesto ene bele ali modre svetlobe uporablja ločene rdeče, zelene in modre izjemno majhne LED diode. RGB MiniLED televizorji ne ustvarjajo barve samo s filtriranjem svetlobe, ampak ima že v osnovi v zaledju bolj barvno natančen vir svetlobe. Vse skupaj pa to pomeni, da lahko televizor prikaže širši barvni razpon, bolj nasičene barve pri visoki svetilnosti in bolj intenzivne HDR prizore. No, to je teorija. Zanimalo me je, ali to opazijo tudi moje oči.
| Prednosti | Slabosti |
| RGB MiniLED je korak naprej | OLED je še vedno boljši pri črnih barvah in kontrastih |
| Visoka svetilnost | Občasen halo učinek |
| Vsi podprti HDR formati | Včasih preveč poudarjene barve |
| Soliden zvok za televizor | Trgovina manj založena s specializiranimi aplikacijami kot Googlova |
| 170 Hz osveževanje | |
| USB-C s funkcijo DisplayPort | |
| Boljši od OLED-a pri svetlih prizorih |
Hisense 65UR9S cena in specifikacije?
Hisense 65UR9S je na uradni spletni strani na voljo za 1899 €, v trgovini pa sem opazil, da je trenutno znižan na 1699 €.
Specifikacije Hisense 65UR9S
| Lastnost | Podatek |
|---|---|
| Velikost zaslona | 65 palcev / 164 cm |
| Tehnologija zaslona | RGB MiniLED |
| Ločljivost | 4K Ultra HD, 3840 × 2160 |
| Osveževanje | 170 Hz |
| HDR podpora | HDR10, HDR10+ Adaptive, HLG, Dolby Vision, Dolby Vision Gaming |
| Barvni prostor | do 100 % BT.2020 |
| Igralne funkcije | VRR do 170 Hz, ALLM, Game Mode Pro, vhodna zakasnitev ≤ 8 ms pri 4K/120 Hz |
| Priključki HDMI | 3 × HDMI 2.1, eARC |
| Pametni sistem | VIDAA Smart OS |
| Brezžična povezljivost | Wi-Fi 6E, Bluetooth, AirPlay 2 |
| Zvok | 4.1.2-kanalni sistem, Dolby Atmos |
| Moč zvočnikov | 2 × 15 W + 2 × 10 W + 20 W + 2 × 10 W |
| Teža brez stojala | 28,4 kg |
| VESA | 400 × 400 mm |
Hisense 65UR9S ni najtanjši, ker ima zadaj še spodobno zvočno opremo
Če ga gledaš od spredaj, nimaš niti občutka, ali gre za izredno tanek ali debel televizor. Ni zajeten, ni pa tudi najtanjši, nekako je čokat, čeprav ko ga enkrat postaviš na nogice, ti je čisto vseeno ali ima za kakšen centimeter debelejši okvir. Iluzijo tankosti mogoče dodajo tudi izredno tanki robovi okoli zaslona, skoraj jih ne opaziš, jih moraš namerno iskati. Na levi in desni stranici sta majhni izdolbini, ki se vijeta vse do vrha in sta tudi skrivališče za stranske zvočnike. Ko prideš na vrh, najdeš še ene rešetke za zvočnika, ki seveda skrbita za širjenje zvoka navzgor. Zadaj sta še dva nizkotonca, ki zaključujeta 4.1.2-kanalni zvočni sistem s podporo za Dolby Atmos. Več o zvoku malce kasneje, ampak skupna izhodna moč je kar 80 W, kar je za zvočnike televizorja zelo spodbudna številka. To je tudi razlog, poleg RGB tehnologije, da je okvir nekoliko debelejši.




Od priključkov dobimo tri HDMI-je (eden s podporo za eARC), dva USB-A (2.0 in 3.0), Ethernet, optični priključek, RF antena in presenetljivo še USB-C s podporo za DisplayPort, kar je še vedno redkost pri televizorjih. Nahaja se na zelo priročnem mestu na levi stranici. Če pogosto priključujete zunanje naprave, vam ne bo potrebno roko tlačiti čisto zadaj, ampak boste lahko izkoristili ta priključek. Seveda pa potrebujete napravo, ki podpira DisplayPort Alt Mode, kar je večino današnjih prenosnikov, določeni telefoni (večinoma višjega ranga) in pa ročni računalniki, kot je na primer Xbox ROG Ally X.
Trije HDMI priključki so zame dovolj, na domačem televizorju koristim dva, vendar sam tudi nimam konzole. Če jo imate ali celo več njih (Xbox, PS5, Switch …), potem boste mogoče pogrešali četrti HDMI priključek.
Heksagonalni nosilec za televizor je na sredini in je zelo trpežen. Izbereš lahko dve višini, v studio je bil televizor postavljen nižje, kar pomeni, da prostora za morebitno zvočno letev ni bilo. Pri višji namestitvi (ali stenski) pa te težave ni.
Kakšno razliko naredi RGB MiniLED v primerjavi z MiniLED in OLED?
Hisense pri UR9S navaja do 100-% pokritost barvnega prostora BT.2020. BT.2020 je najširši barvni prostor, ki ga povezujemo s sodobnimi HDR standardi, in večina televizorjev ga ne dosega v celoti. OLED televizorji imajo pogosto izjemno natančnost in kontrast, vendar pri zelo svetlih nasičenih barvah lahko izgubijo nekaj barvnega volumna. No, tukaj naj bi se delala razlika med RGB MiniLED in OLED.
Barve so res pri Hisense 65UR9S njegova najbolj očitna prednost. HDR animacije, dokumentarci, živahni kadri, koncerti, športni prenosi so videti zelo atraktivno. Rdeče in zelene barve imajo več volumna kot pri večini klasičnih MiniLED televizorjev. Pri ognjemetih, neonskih napisih, sončnih zahodih in močno osvetljenih prizorih se vidi, da ima panel veliko barvne rezerve.



Vendar bolj nasičene barve še ne pomeni, da so to tudi boljše barve oziroma da je to boljše za sliko. Hisense je v določenih scenarijih in slikovnih načinih preveč samozavesten. To je super za izložbo v trgovini, na domačem kavču pa malo manj. Če si podobnega mnenja, da nasičene barve niso vedno prava izbira, potem boš, tako kot jaz, raje posegel po načinu Filmmaker, ki je bolj umirjen. Barve so bolj naravne, gibanje mogoče manj umetno, kontrast pa še vedno zelo močan.
Toni kože so zelo prikazani. Obrazi niso pretopli ali preveč rdečkasti, le redko pa sem opazil, da ima panel težave s kontrastom. Na primer, če imaš nočno ozadje s toplimi svetlobami, panel zna dramatizirati. Niti ni napaka, bolj moja preferenca, vam se bo to mogoče dopadlo.
Na svetlih površinah je RGB MiniLED boljši od OLED-a
Hisense 65UR9S se prelevi v pošast, ko je govora o svetilnosti. Slednja se lahko povzpne do 3500 nitov (kandel), kar je neverjetna številka in dobra novica za meni podobne uporabnike, ki imamo televizor neposredno na dnevni svetlobi. Tudi svetilnost čez celoten zaslon (in ne samo nekaj %) je zelo impresivna. Mislim, da se brez težav povzpne čez 1000 nit, kar zmore le redkokateri televizor.
Svetlobni poudarki, kot so odsevi na kovini, sonce skozi oblake, eksplozije, žarometi avtomobilov in odsevi v vodi, imajo zelo konkreten učinek. To je področje, kjer OLED še vedno težko tekmuje pri celotnem svetlobnem vtisu, predvsem v svetli dnevni sobi. RGB MiniLED vsaj meni pri tem scenariju deluje bolj prepričljivo.
Podpora za HDR je široka. Na voljo so HDR10, HDR10+ Adaptive, HLG, Dolby Vision 2 in Dolby Vision Gaming. Uporabniku ni treba razmišljati, kateri format uporablja Netflix, kateri Disney+, kateri Prime Video in kateri konzola. Televizor pokrije praktično vse pomembne formate.
Največji izziv pri HDR-ju ni svetilnost, ampak nadzor. Pri lokalno zatemnjenih LCD-jih vedno iščemo ravnovesje med globoko črno in podrobnostmi v sencah. Če zatemnjevanje deluje preagresivno, televizor zaduši temne detajle. Če je premalo agresivno, dobimo halo učinek okoli svetlih objektov na temnem ozadju. UR9S je pri tem zelo sposoben, vendar ne čaroben. V običajnih prizorih je kontrast odličen. Pri ekstremnih testih, kot so bele črke na črnem ozadju ali majhna svetla luč v temi, je še vedno mogoče opaziti nekaj sijaja okoli objektov, še posebej, če televizor gledaš s strani in ne direktno spredaj. Po mojem občutku pa je halo učinek manj opazen kot pri klasičnem MiniLED televizorju.
Poleg nore svetilnosti pa mi je všeč tudi protiodbojni sloj oziroma matiran premaz, ki močno zmanjša odseve. Tudi v Hisense studiu, kjer si obkrožen z lučmi, sem lahko brez težav gledal film.



OLED se vrne v ospredje pri kontrastih in črni barvi
Hisense uporablja lokalno zatemnjevanje (okoli 1000 zatemnitvenih con), kar pomeni, da osvetlitev za panelom ni enotna, ampak razdeljena na cone. Te cone se sproti svetlijo in temnijo glede na prizor. Več con in boljši algoritem običajno pomenita boljši kontrast, manj cvetenja svetlobe in več podrobnosti. Hisense 65UR9S dobro prijateljuje s črno barvo, predvsem v mešanih prizorih. Še vedno pa ne more preseči črnine, ki jo prikaže dober OLED. Slednji zna ugasniti vsak piksel posebej, zato je prehod iz črne v svetlo absolutno natančen. UR9S mora zaupati conam in algoritmu. Večino časa to naredi zelo dobro, a pri zahtevnih nočnih prizorih, podnapisih in majhnih svetlih elementih se opazi omejitve te tehnologije.
Vzel sem si čas in za kratek čas pogledal filma Dune Part Two in Spider-Man: Into the Spider Verse. Pri prvem sem najprej imel težavo, da datoteke ni hotel zagnati. Najprej sem mislil, da ne podpira formata .mkv, vendar je Spider-Mana zagnal brez težav. Očitno je bila težava velikost datoteke (70 GB), kajti druga verzija (okoli 30 GB) je delala brez težav. Dune je odličen za analizo kontrastov, detajlov, senc, cvetenja (halo učinek) in gradacijo barv, manj pa za natančnost barv. Zato sem imel s seboj tudi animiran film, kjer sem lahko opazoval, kako se obnašajo barve, vse od neon roza do močne vijolične.
Več kot primeren tudi za gaming, zvok preseneča
Edina stvar, ki je nisem uspel testirati tako kot doma, je igranje iger. Hisense 65UR9S podpira frekvenco osveževanja do 170 Hz, kar je super, če imate računalnik, ki zmore prikazati toliko sličic, za uporabnike konzol pa bi bilo dovolj tudi 144 Hz. Na voljo sta tudi VRR (dinamično osveževanje) in ALLM (način za zmanjšanje zakasnitve). Vhodna zakasnitev naj bi bila manjša od 8 ms (pri 4K 120 Hz), kar je zadostno za televizor. odprta sta tudi Dolby Vision Gaming in HDR10+ Gaming.
Zvok je še eno področje, ki sem bil prijetno presenečen. Skupna konfiguracija moči je 2 × 15 W + 2 × 10 W + 20 W + 2 × 10 W, podprt pa je Dolby Atmos. Med vsemi doslej testiranimi televizorji, je ta sistem med najboljšimi. Dialogi so bili zelo jasni, zvok ima dovoljšno širino, tudi nizkotonec se v redu obnese, čeprav ga takoj primerjam z mojim namenskim nizkotoncem in takoj opaziš razliko. Ampak za vgrajen nizkotonec je zelo dober.
Mislim, da nakup soundbara ali namenskega sistema za večino ne bo potreben.




VIDAA OS je v redu, pogrešam pa več prilagodljivosti
Če si vajen Google TV, potem se boš hitro znal orientirati tudi po sistemu VIDAA OS. Ni ogromne razlike med tema dvema sistemoma. Oba ti vsebino servirata po posameznih aplikacijah, kjer drsiš po predlagani vsebini. Vse priljubljene aplikacije (tudi vse slovenske) so podprte, zato združljivost za večino ne bo problematična.
Kar mene moti, je prilagodljivost in pa manjkajoče, sicer nišne aplikacije. Tudi doma sem na primer Google TV nadomestil z zaganjalnikom Projectivy, ki mi omogoča, da si lahko čisto vsak element prilagodim po svojih željah. Če hočem na vrhu imeti Jellyfin, to lahko storim. Pod njim YouTube, par klikov in je urejeno. Pri VIDAA (in tudi pri Googlu) pa sem zelo omejen. Vsebine ne moreš premikati ali jo odstraniti. Premikaš lahko priljubljene aplikacije, potem pa se prilagodljivost ustavi.
Pogrešam tudi moje, bolj specializirane aplikacije. Moonlight za pretakanje iger iz mojega računalnika na televizor ni v uradni trgovini. Kolikor vem tudi ni neuradnega načina, da to aplikacijo spravim na Hisense televizor. Enako velja za Jellyfin. Sicer imaš na voljo Plex, ki je mnogim bolj poznan program, ampak sam sem že nekaj čas zvest Jellyfinu.
Veliko je tudi balasta. Če brskaš po trgovini, je kopico aplikacij, ki jih nihče ne bo namestil.

Hisense 65UR9S – RGB MiniLED je konkreten napredek
Hisense 65UR9S je eden zanimivejših televizorjev, ki sem jih videl v zadnjem času, ker ne poskuša samo ponoviti stare MiniLED formule z več svetilnosti. RGB MiniLED je tehnologija, ki ima smisel. Barve so izjemno živahne, svetilnost je odlična, antirefleksna obdelava je zelo uporabna, lokalno zatemnjevanje prav tako močno.
Ni pa popoln. V temni sobi najboljši OLED televizorji še vedno ponudijo bolj natančno črnino in bolj naravne prehode v najtežjih prizorih. Barve zahtevajo nekaj discipline pri nastavitvah, ker lahko televizor hitro postane preveč razigran. VIDAA OS je hiter, a ni tako bogat kot alternative.
Če se boste odločili zanj, vam ne bo žal, da se niste odločili za OLED, še posebej za to ceno.
Prijavi napako v članku





























