Umetni nevroni, ki se “pogovarjajo” z možgani

Inženirji z univerze Northwestern so naredili velikanski korak k združitvi strojev s človeškimi možgani. Razvili so natisnjene umetne nevrone, ki so sposobni neposredne komunikacije z biološkimi živčnimi celicami. Ta tehnologija ne obeta le revolucije pri razvoju naprednih nevrointerfejsov za zdravljenje bolezni, temveč postavlja tudi temelje za novo generacijo umetne inteligence, ki bi porabila drastično manj energije kot današnji superračunalniki.
Foto: Mark Hersam/Northwestern University
Foto: Mark Hersam/Northwestern University

Za razliko od klasičnih silicijevih čipov, ki so togi in statični, so novi umetni nevroni prožni in izdelani s pomočjo aerosolnega brizgalnega tiskalnika na polimerno podlago. Ekipa pod vodstvom Marka C. Hersama je ustvarila naprave, ki generirajo električne signale, ki so skoraj identični tistim v človeškem telesu. V poskusih na mišjem možganskem tkivu so ti umetni nevroni uspešno sprožili odzive v resničnih bioloških nevronih, kar dokazuje stopnjo združljivosti med elektroniko in živimi sistemi.

Glavni izziv današnje umetne inteligence je ogromna poraba energije. Hersam poudarja, da AI postaja pametnejši le z uporabo vedno večje količine podatkov, kar vodi v nevzdržno energetsko potratnost. “Možgani delujejo drugače. So heterogeni, dinamični in tridimenzionalni,” pravi Hersam. Ker vsak umetni nevron v tej novi tehnologiji proizvaja kompleksnejše signale kot klasični tranzistorji, je za izvajanje naprednih nalog potrebnih manj komponent, kot ključni dejavnik za izboljšano učinkovitost računanja.

Raziskava, objavljena sredi aprila 2026, je plod sodelovanja z nevrobiologinjo Indiro M. Raman. Njena ekipa je potrdila, da se električni impulzi umetnih nevronov ujemajo z biološkimi lastnostmi, vključno z njihovim časovnim razporedom in trajanjem. Poleg vrhunske zmogljivosti nova metoda ponuja tudi okoljske prednosti. Poizvodni proces je preprost, poceni in trajnosten, saj aditivno tiskanje material nanaša le tam, kjer je potreben, s čimer se minimalizira količina odpadkov.

Ta preboj odpira vrata prihodnosti, kjer bi lahko nevrointerfejsi naravno popravljali poškodbe živčevja ali pa bi naši računalniki delovali na principih, ki so jih naravni nevroni izpopolnjevali milijone let. “Potrebujemo nove materiale in nove načine gradnje elektronike, da bi se približali zmogljivosti možganov,” zaključuje Hersam, čigar ekipa je s temi “govorečimi” nevroni postavila ključni kamen v ta mozaik.


Vam je bila novica zanimiva?

Povejte prijateljem, da ste novico prebrali na Računalniških novicah.

Share
Prijavi napako v članku
Vas zanima več iz te teme?
kapilarna vlaga

Povezave



Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Zlati partner

SIDERA d.o.o.

Ulica Gradnikove brigade 11, 1000 Ljubljana, Tel: 031 777 790
O PODJETJU Sidera, ki v latinskem jeziku pomeni zvezda in je nastala v želji, da bi njena ustanoviteljica Urška Ambrož svoje dolgoletno delo v medijih združila s kreativno žilico, ... Več
Zlati partner

SOFTWAREONE d.o.o.

Letališka cesta 1, 1000 Ljubljana, Tel: 05 925 03 00
SoftwareOne je vodilni globalni ponudnik celovitih rešitev in storitev na področju programske opreme in oblaka, ki na novo določa, kako podjetja razvijajo, kupujejo in upravljajo ... Več

NCOM d.o.o.

Bičevje 5, 1000 Ljubljana, Tel: 040 855 519
Mobilne aplikacije so korenito spremenila način delovanja podjetij. Več kot 3 milijarde ljudi ima dostop do pametnega telefona. Mobilne aplikacije trenutno predstavljajo najučinkovitejši, ... Več

TRACE BS d.o.o.

Opekarniška cesta 5, 2270 Ormož, Tel: 05 905 23 81
V skupini Trace Solutions, katere del sta Trace BS Poslovne rešitve d. o. o. in Trace IS Informacijske rešitve, se ukvarjajo z razvojem, prodajo in uvajanjem istoimenske programske ... Več