Šest mesecev zapora zaradi napake v tehnologiji za prepoznavanje obraza

Neverjetna zgodba povezana s sistemom za prepoznavanje obrazov, se je začela julija 2025, ko so na dom Angele Lipps vdrli ameriški policisti z uperjenim orožjem in jo aretirali pred očmi njenih vnukov, ki jih je tisti čas pazila. Razlog? Policija v Fargu (Severna Dakota), ki leži skoraj 2.000 kilometrov stran, jo je osumila bančne prevare. Edini “dokaz”, ki so ga imeli, pa je bil prepozava v programski opremi za prepoznavanje obraza. Ta je namreč njeno fotografijo povezala z zrnato posneto nadzorno kamero iz banke.

Lippsova je bila 108 dni zaprta v lokalnem zaporu v Tennesseeju brez možnosti varščine, nato pa izročena Severni Dakoti. Kljub temu, da je vztrajala, da nikoli ni bila v Severni Dakoti, so detektivi slepo verjeli algoritmu. Njen odvetnik, Jay Greenwood, je kasneje poudaril, da bi bilo njeno nedolžnost mogoče dokazati v petih minutah. Bančni izpiski in računi iz trgovin so namreč potrdili, da je bila v času prevar v Tennesseeju, kjer je kupovala cigarete in dvigovala svojo pokojnino.

Tragedija se je končala na božični večer leta 2025, ko so obtožbe končno zavrgli in jo izpustili. Vendar je bila škoda nepopravljiva. Ker je bila zaprta pol leta, je namreč izgubila najemniško hišo, avtomobil in celo svojega psa. Policija v Fargu jo je za nameček izpustila sredi zime v poletnih oblačilih, brez denarja, telefona ali plačanega prevoza domov. Domov se je vrnila šele s pomočjo lokalnih odvetnikov in neprofitnih organizacij.

Primer je sprožil ogorčenje po vseh ZDA in prisilil načelnika policije v Fargu, Davida Zibolskega, da je napovedal upokojitev in uvedbo strogih omejitev pri uporabi umetne inteligence v policijskih preiskavah. Izkazalo se je, da so detektivi slepo verjeli algoritmu, ne da bi opravili osnovno preiskovalno delo, kot je preverjanje dejanskih dokazov. Angela Lipps zdaj s pomočjo odvetnikov pripravlja večmilijonsko tožbo proti mestu Fargo in podjetjem, ki razvijajo sporno tehnologijo.