Test Noctua NH-D15 G2 – bolje se z zrakom ne da hladiti

Kar nekaj računalnikov sem že zamenjal, preizkusil in sestavil (zase in za druge) in v večini primerov je toploto odganjal zrak in ne voda. Ne da imam kaj proti vodnim hladilnim sistemom, ampak zračni hladilnik je običajno lažje integrirati v različne proračune in povrh dobro opravijo svoje delo. Tudi njihovo vzdrževanje (čiščenje) je veliko lažje in če pride do okvare, ga enostavno zamenjaš, medtem ko voda lahko pogubi še druge komponente.

Na test sem dobil drugo generacijo legendarnega NH-D15, ki med poznavalci slovi kot eden najboljših zračnih hladilnikov vseh časov. Po desetletju razvoja (ja, 10 let so potrebovali) je Noctua prenovila praktično vse vidike tega hlajenja, od zasnove hladilnega bloka do ventilatorjev in celo načina montaže.

Pričakovanja so izjemno visoka, saj Noctua obljublja tiho delovanje in zmogljivost, primerljivo z vodnimi sistemi. Ali lahko NH-D15 G2 upraviči svoj sloves in ceno približno 150 €?

Kako je Noctua NH-D15 G2 inženirsko prekosil svojega predhodnika?

Noctua NH-D15 G2 na prvi pogled ohranja znano obliko dvojnega stolpa z dvojnim ventilatorjem, vendar se v drobovju skriva kar nekaj izboljšav. V primerjavi s prvim NH-D15 ima G2 kar 8 toplotnih cevi namesto šestih ter okoli 20 % več površine za odvajanje toplote. Hladilni stolpi so višji in gostejši. Dodali so 23 aluminijastih reber in zmanjšali razmak med njimi z 1,9 mm na 1,6 mm. To pomeni bolj »zbit« in kompakten hladilnik, ki bolje izkorišča pretok zraka.

Kljub večji gostoti je Noctua uspela skupno globino hladilnika zmanjšati za skoraj 1 cm, sprednji stolp je ožji za 5 mm, da se izboljša poravnava obeh ventilatorjev. Celoten hladilnik je še vedno ogromen (150 × 152 × 168 mm in teža preko 1,5 kg), kar vsekakor zahteva prostorno ohišje in trdno pritrditev na osnovno ploščo. Pazite tudi, da imate dovolj prostora pri RAM-u.

Noctua je posodobila tudi sam paket dodatkov. V škatli me je čakal nov sistem montaže SecuFirm2+ z vključenim Torx izvijačem NM-SD1 za lažje privijanje. Dodan je tudi njihov vrhunski termalni premaz NT-H2, nizkohrupni adapterji (L.N.A.) za omejitev hitrosti ventilatorjev ter Y razdelnilnik za priklop obeh ventilatorjev na eno osnovno ploščo.

Montaža na podnožje LGA1700 in AM5 je potekala gladko. Noctuini nosilci in vijaki so dobro označeni in združljivi z množico podnožij (AM4/AM5, LGA115x, 1200, 1700, 1851 …). Edini izziv je bila sama velikost. Dokler se z njim igračkaš brez ohišja, niti ne dojameš, kako velik je ta hladilnik. Ko pa vse skupaj vstaviš v ohišje, pa je 168-mm višina hitro lahko težava. Pri nizkih ohišjih je lahko zgornji pokrov tik nad hladilnikom.

Kot rečeno, tudi nad pomnilniškimi moduli sem moral preveriti razdaljo. Spodnja rebra so pri NH-D15 G2 malce privzdignjena in odmaknjena, kar omogoča približno 59 mm višine RAM-a, če uporabljamo le sredinski ventilator (sprednji ventilator lahko dvignemo ali odstranimo pri zelo visokih pomnilnikih). Z nameščenima obema ventilatorjema je prostor pod hladilnikom okoli 32 mm, kar pokriva večino nizkoprofilnih ali srednje visokih RAM modulov. Moja Kingston in G.Skill modula sta se komaj izognila dotiku sprednjega ventilatorja.

Hladilnik je tudi asimetrične zasnove (rahlo zamaknjen proti zadnji strani), da ne prekrije prvega PCIe x16 slota na večini plošč.

Posebnost druge generacije so tudi trije modeli hladilnika: standardni, HBC in LBC. Razlikujejo se v obliki spodnje bakrene baze (t. i. konveksnosti oziroma ukrivljenosti). Noctua je namreč ugotovila, da se moderni procesorji razlikujejo po obliki razpršilnika toplote, Zato ima HBC (angl. High Base Convexity) različica rahlo bolj izbočeno osnovo, optimizirano za nekoliko uvite Intelove čipe. Nasprotno je LBC (angl. Low Base Convexity) povsem ploska, idealna za ravne procesorje AMD Ryzen 7000/9000 ter na primer Intelove čipe, ki jih uporabniki sami poravnajo z nadomestnimi okvirji (t. i. kontaktni okvirji). Noctua ponuja tudi standardno G2 verzijo kot kompromis. Ta ima srednjo ukrivljenost, primerno za večino procesorjev, vključno z bodočimi Intelovimi podnožji LGA1851 in podobno.

Pri AM5 montaži lahko uporabiš priložene podložke za »offset« montažo, kar pomeni, da hladilnik pomaknemo za nekaj milimetrov vstran in ga s tem bolj poravnamo s točko, kjer sta pod pokrovom procesorja dejansko nameščeni jedri. AM5 ima namreč vročo točko nekoliko zamaknjeno od centra.

Barvna shema, ki je zaščitni znak nemškega podjetja, je seveda ostala klasična: bež ventilatorji z rjavimi vogali in kovinsko-srebrnimi hladilnimi rebri.

NF-A14 G2: ventilatorja, ki delata manj, hladita pa več

V kompletu sta nameščena dva 140 mm ventilatorja NF-A14x25r G2 PWM, ki sta zaslužna za tiho delovanje. Gre za Noctuino najnovejšo različico 140 mm ventilatorjev, narejenih iz naprednega LCP materiala (Sterrox), ki omogoča izjemno majhne razmake med rezili in okvirjem. Ventilatorja se vrtita do 1500 vrt/min, kar je nekoliko manj od nekaterih konkurenčnih modelov, toda to je namerno zaradi zmanjšanja hrupa.

Posebnost je tudi t.i. »speed-offset« funkcija. Ventilatorja se ne vrtita z enako hitrostjo. S tem so preprečili, da bi se pojavilo tisto moteče brnenje, ki nastane, če sta dva ventilatorja povsem sinhronizirana.

Iz vidika hrupa se je NH-D15 G2 izkazal za izjemno tih hladilnik, saj ventilatorja pri nizkih temperaturah lahko delujeta s 0-% PWM signalom in v stanju mirovanja popolnoma obstaneta. V takšnem načinu delovanja je hladilnik pasiven, temperature procesorja pa ostanejo okoli 35 °C, zato je sistem neslišen, ob občasnem zagonu pri 300 do 400 vrtljajih pa ostane na ravni šuma prostora z izmerjenimi približno 30 dB(A). Pri srednjih hitrostih okrog 1200 vrtljajev se glasnost dvigne na približno 40 dB(A), kar je še vedno zelo zmerno, polna hitrost 1500 vrtljajev pa pomeni približno 47 dB(A), kar postane izraziteje slišno, vendar se v praksi skoraj nikoli ne uporablja. Avtomatsko upravljanje ventilatorjev običajno ne preseže 1200 do 1300 vrtljajev, zato je mogoče z omejitvijo hitrosti pridobiti bistveno tišje delovanje brez večje izgube pri temperaturi.

Preizkus na Intel Core i5-14600K

Sedaj pa k bistvu – hladilna zmogljivost. Prvi testni subjekt je bil Intel Core i5-14600K, 14-jedrni (šest P jeder + osem E jeder) procesor 14. generacije z osnovno porabo 125 W. Preizkuse sem izvajal v prostoru s 22 °C ambientne temperature.

Pri LGA1700 namestitvi sem uporabil priloženo hrbtno ploščico in distančnike. Zaradi velikosti hladilnika sem montažo opravil pred vstavljanjem osnovne plošče v ohišje. Močno priporočam ta pristop, saj je privijanje dveh vzmeti zategnjenih vijakov veliko lažje zunaj ohišja. Škoda, da se Noctua ni odločila pustiti režo za vstavljanje izvijača za lažje vijačenje, podobno kot na primer pri nekaterih Scythe hladilnikih.

Že takoj ob prvem zagonu sem opazil, da se i5-14600K v prostem teku giblje okoli 28–30 °C, ventilatorja pa se vrtita z minimalno hitrostjo (približno 300–350 RPM), torej neslišno. Procesor sem najprej preizkusil pri privzetih nastavitvah (PL1=125 W, PL2=180 W, kar je privzeto za ta model na moji plošči. Sprogramiral sem 10-minutni zagon Cinebench (ki obremeni vsa jedra) in opazoval temperature. NH-D15 G2 je suvereno in pričakovano krotil i5-14600K. Največja dosežena temperatura je bila 79 °C, in to šele po nekaj minutah ko se je procesor ustalil pri 170 W porabe. Večino časa je stal okrog 75–77 °C, frekvence P-jeder pa so bile 5,3 GHz, kar pomeni, da ni bilo nikakršnega termičnega dušenja.

i5-14600K sicer ni težkokategornik in mi je bilo že pred testom jasno, da ne bo težav s hlajenjem. Uradna hladilna zmogljivost hladilnika Noctua NH-D15 G2 je 240 W, krepko nad TDP-jem Intelovega čipa.

Ker me je zanimal še skrajni primer, sem izklopil vse omejitve porabe in dovolil procesorju, da neovirano teče kar se da hitro. To je pomenilo, da je i5-14600K v kratkih intervalih povlekel tudi do okoli 200 W iz stenske vtičnice. Pri obremenitvenem testu sem dosegel 94 °C, kar je precej blizu Intelove točke termičnega dušenja (100 °C).

Izmerjena glasnost je bila 46–47 dB(A), torej slišno, a še vedno brez nadležnih tonov. 94 °C je visoka temperatura, a treba se je zavedati, da sem tukaj procesor namerno potisnil prek specifikacij. S standardnimi omejitvami namreč do takih temperatur sploh ni prišlo. Tam se je ustavil pri omenjenih 79 °C. Zanimivo pa je, da hladilnik tudi pri 170–180 W ni šel čez 85 °C, če sem nekoliko omejil ventilatorja. Ko sem nastavil fiksno hitrost ventilatorjev na 1000 RPM (da slišim, kaj je najtišje možno pri polni obremenitvi), je i5-14600K pri 150 W (Cinebench) dosegel okoli 88–90 °C, potem pa se je sistem stabiliziral.

V bolj realističnih pogojih, recimo pri igranju iger, je i5-14600K z NH-D15 G2 prav smešno lahko delo za ta hladilnik. Preizkusil sem igro Cyberpunk 2077 in Battlefield V v 4K in 1440p ločljivosti. Najvišja temperatura, ki sem jo videl po eni uri igranja, je bila 63 °C, povprečno pa okoli 50–55 °C. Ventilatorja sta pri igranju ostala pod ~900 RPM (večinoma neslišna). Pravzaprav je v mojem sistemu v igrah glasnejša grafična kartica (svoj RTX 4070 Ti sem slišal bolj kot NH-D15).

Moja izkušnja z Intel platformo je torej odlična. NH-D15 G2 je eden redkih zračnih hladilnikov, ki omogoča polno zmogljivost najnovejših Intelovih procesorjev, ne da bi ti dosegli kritične temperature. Ni pretirano reči, da NH-D15 G2 hladi moj Intel čip tako učinkovito, da mu lahko parirajo le največji AIO sistemi.

Preizkus na AMD Ryzen 7 9700X (AM5)

Drugi test sem izvedel na platformi AMD AM5 z Ryzen 7 9700X procesorjem. Gre za 8-jedrni, 16-nitni čip arhitekture Zen 5. Tovarniško je ta procesor označen s TDP 65 W, vendar lahko s funkcijo PBO (Precision Boost Overdrive) in dobrim hlajenjem dejansko doseže precej višjo porabo pri obremenitvi, tudi čez 120 W, če mu pustimo prosto pot.

Montaža na podnožje AM5 je bila še enostavnejša kot na Intel. Noctua izkorišča privzete nosilce AM5 (torej privijačene nosilce na plošči). Uporabil sem distančnike in zgornji nosilec SecuFirm2+, ki je v kompletu za AM4/AM5.

Ryzen 7 9700X je nekoliko posebnež v primerjavi z Intelom, saj AMD-jevi čipi uporabljajo dinamično navijanje do termičnega vrha. To pomeni, da se bo ta procesor pod visoko obremenitvijo samodejno poskušal dvigniti do približno 95 °C, kolikor je zasnovan kot varna temperatura. Če je hladilnik bolj zmogljiv, bo procesor preprosto tekel pri višji porabi oziroma frekvenci, dokler spet ne doseže 90–95 °C. Skratka, nižja temperatura ne pomeni nujno nižjih številk na AMD, ampak višjo zmogljivost. To se je lepo pokazalo med testom.

Najprej sem poskusil privzeti način brez PBO, torej omejitev PPT na 88 W (kar je približno za 65 W TDP Zen5 standard). V programu Cinebench se je Ryzen 9700X ustalil pri okoli 75 W porabe in temperatura je dosegla 67 °C. Jasno je bilo, da ostaja ogromno rezerve za PBO. Zato sem vključil Precision Boost Overdrive (PBO) na način Unlimited. Zdaj se je situacija spremenila. V Cinebench R23 je procesor dvignil porabo na 115–120 W (takoj se pozna, kako želi izkoristiti hladilno kapaciteto. Frekvence jedra so bile višje (5,4 GHz), temperatura pa se je dvignila hitreje. Po 1–2 minutah se je Ryzen 9700X stabiliziral pri 92–93 °C. To je blizu nastavljene omejitve 90 °C (ki sem jo pustil, privzeto bi šel do 95 °C). Ventilatorja na NH-D15 G2 sta se navila do 1400 vrtljajev, da sta zadržala temperaturo tam okoli 92 °C. In uspelo jima je. Procesor se je nehal segrevati pri 92 °C in vzdrževal to temperaturo do konca 10-minutnega testa. Rezultat je bil odličen. Ryzen 9700X je v tem načinu dosegal višjo zmogljivost, Cinebench točkovni rezultat je bil 15 % boljši kot v privzetem načinu, hladilnik pa ga je še vedno držal tik pod mejo, brez dušenja. Dejansko sem dobil občutek, da bi NH-D15 G2 zmogel še nekoliko več.

Pri daljših obremenitvah (30+ minut upoadabljanja v HandBrake) se je izkazalo, da NH-D15 G2 suvereno drži AMD procesor na tej ravni ~90–92 °C pri okoli 120 W. Sistem je bil stabilen, frekvence so ostajale visoke.

V scenarijih vsakdanje rabe in iger je Ryzen 7 9700X z NH-D15 G2 prav tako odlično hlajen. Ta procesor ima precej boljši izkoristek energije kot Intelov, zato je tudi manj termično obremenjujoč, razen če ga namenoma navijemo. V igrah sem videl maksimalno temperaturo okoli 60 °C. Ventilatorja sta pri tem ostajala skoraj neslišna (pod 800 RPM). Zanimivo je bilo videti, kako v igrah hladilnik sploh ne rabi visokih vrtljajev, kar pomeni, da bo za gaming sestave z Ryzen 7 ta hladilnik večino časa praktično deloval pasivno ali tiho.

Skratka, za učinkovite AMD čipe je Noctua NH-D15 G2 absolutno pretiran hladilnik.

Noctua NH-D15 G2 spada med najboljše hladilnike

Brez pretiravanja lahko rečem, da je Noctua NH-D15 G2 trenutno kralj zračnega hlajenja. V vseh pogledih je izpolnil ali presegel moja pričakovanja. Zmogljivost odvajanja toplote je naravnost osupljiva, ob tem pa ohranja relativno nizko raven hrupa in tisto Noctuino pregovorno tišino v mirovanju. Z njim sem brez težav hladil Intelov i5-14600K in AMD-jev Ryzen 7 9700X, oba procesorja sem navil, pa hladilnik ni nikoli postal ozko grlo.

Edina prava pomanjkljivost je nekoliko višja cena, ki pa je vsaj zame upravičena. Pazite še, da imate dovolj prostora.

Noctua NH-D15 G2 dokazuje, da je zračno hlajenje lahko konkurenčno vodnemu.