Računalništvo, telefonija
18.03.2025 16:00

Deli z drugimi:

Share

Barviti razvoj črtnih kod v oskrbovalni verigi

Črtne kode danes predstavljajo temelj v mnogih industrijah, od trgovine do logistike. Njihova zgodovina pa ni bila vedno tako enostavna in hitro sprejeta.

Čeprav danes skorajda ni podjetja, ki ne bi uporabljalo črtnih kod, so njihovi začetki polni preprek, preden so postale nepogrešljiv del vsakodnevnega poslovanja.

Začetek zgodbe o črtnih kodah sega v leto 1949, ko je Joe Woodland zasnoval osnovno idejo, ki je kasneje privedla do razvoja prve črtne kode. Njegovo izhodišče je bila Morsejeva koda, ki mu je služila kot navdih za poenostavitev sledenja zalogam. Ta prvotna zasnova, ki naj bi omogočila enostavnejše označevanje cen, je bila le začetek poti, ki bi pripeljala do globalne revolucije na področju trgovine in logistike.

Leta 1952 sta Joe Woodland in njegov sodelavec Bernard Silver patentirala svojo inovacijo, vendar tehnologija ni bila takoj pripravljena za uporabo v praksi. Šele leta 1974 je prišlo do prelomnega trenutka – v trgovini Marsh Supermarket v Troyu v Ohiu so prvič uporabili črtno kodo za skeniranje žvečilnega gumija, s čimer je bila izvedena prva transakcija, kjer je bila črtna koda uporabljena v praksi.

Kljub začetnemu odporu in skepticizmu je tehnologija z leti pridobivala na popularnosti, saj so številni začeli prepoznavati njene prednosti. Črtne kode so podjetjem omogočile hitrejše obvladovanje zalog, večjo natančnost pri obdelavi podatkov in bolj učinkovito obvladovanje inventarjev. Prednosti, kot so hitrost in natančnost, so pripeljale do širše uporabe črtnih kod v trgovinah, skladiščih, in celo v transportu.

Črtne kode so se v oskrbovalni verigi hitro prilagodile in postale ključne za boljše sledenje izdelkom skozi vse faze – od proizvodnje do prodaje. Danes so prisotne v skoraj vseh sektorjih: od malih podjetij do velikih trgovskih verig, in omogočajo optimizacijo vsakodnevnih nalog, kot so inventarizacija, logistika in sledenje pakiranim izdelkom.

S prihodom novih tehnologij, kot je RFID (Radio Frequency Identification), so črtne kode še naprej napredovale in razširile svoj doseg. Z uporabo teh tehnologij so postale še bolj učinkovite in natančne pri sledenju izdelkov v celotni oskrbovalni verigi.

Za podjetja je ključno, da razumejo pomen črtnih kod in se prilagodijo novim možnostim, ki jih ponuja ta tehnologija. Njihova vloga v optimizaciji poslovanja je postala še pomembnejša, saj zagotavljajo, da so zaloge natančno spremljane in da so vsi podatki o proizvodih dostopni v realnem času.


Prijavi napako v članku
Vas zanima več iz te teme?
RFID značke

Članek je pripravljen v sodelovanju s partnerjem ŠPICA INTERNATIONAL d.o.o.
Za več informacij so vam na voljo pri ŠPICA INTERNATIONAL d.o.o.
Ob kontaktu povejte, da ste objavo zasledili v Računalniških novicah.

Želite biti obveščeni o novostih, ki jih pripravljamo s partnerjem ŠPICA INTERNATIONAL d.o.o.? Vpišite svoj e-mail in se prijavite na BREZPLAČNE e-novice, od katerih se lahko kadarkoli odjavite.




Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Zlati partner

PC H.AND d.o.o.

Brezovce 10, 1236 Trzin, Tel: 01 530 08 00
PC H.AND - podjetje s tradicijo Svetovni trg ponuja pravo enciklopedijo izdelkov, med katerimi se težko odločimo. Na pomoč vam priskoči podjetje PC H.AND, ki se lahko pohvali z ... Več
Zlati partner

CEWE Magyarország Kft.

Béke utca 21-29, , Tel: 08 205 91 91
Čeprav živimo v digitalni dobi in skorajda vsak podatek arhiviramo v digitalnem arhivu, so fotografije redka izjema. Vse več fotografij je zajetih s pomočjo pametnih telefonov, ... Več

COPIA BIRO d.o.o.

Koprska ulica 106b, 1000 Ljubljana, Tel: 01 242 58 00
Podjetje Copia biro d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 2012. Od leta 1980 do leta 2012 je delovalo kot sektor v okviru podjetja Copia d.o.o. Leta 2013 so se preselili v poslovne prostore ... Več

DRUŠTVO DUH ČASA

Trubarjeva cesta 72, 1000 Ljubljana, Tel: 06 815 40 63
Računalniki za socialno ogrožene Smo skupina računalniških zanesenjakov, ki le stežka gleda kako cele gore še uporabnih računalnikov in računalniških delov končajo na odpadu. ... Več