Razporejanje delavcev s pomočjo umetne inteligence postaja realnost
V eni od slovenskih bolnišnic so zdravstvene delavce začeli razporejati z uporabo umetne inteligence. V slovenskem zdravstvu naj namreč ne bi bila težava le pridobiti kader, še večja je zadržati ga – za to pa je treba izboljšati delovne razmere, odnose in obremenitve. In prav pri tem lahko na pomoč priskoči umetna inteligenca.
Ne glede na to, ali se z umetno inteligenco, ki posega v organizacijo časa, vsi strinjajo ali ne, so številke zgovorne. V bolnišnici so imeli po uvedbi sprememb za dva odstotka manj dolgotrajnih bolniških odsotnosti, daljših od 30 dni, in za 23 odstotkov manj bolniških odsotnosti, ki so trajale do 30 dni. Imeli so 71 odstotkov manj neenakomerno razporejenega delovnega časa, zaposleni pa so opravili 56 odstotkov manj nadur in izkoristili večje število ur dopusta.
Na ministrstvu za zdravje so si zadali cilj, da bi tak način razporejanja kadra postal obvezen.
Umetna inteligenca na delu
Dejstvo je, da je v slovenskih ustanovah in podjetjih še vedno moč opaziti zastarele prakse, med njimi tudi ročno sestavljanje razporedov in urnikov na velike liste papirja ali z uporabo Excel-a. To ne pomeni le veliko zapravljenega časa, temveč je tudi možnost za napake veliko večja v primerjavi s samodejnim sestavljanjem urnikov in razporedov, ki jih sestavi umetna inteligenca.
Avtomatizacijske skripte in Excel tabele so slaba rešitev, ki zagotovo ni na ravni, kot jo ponuja slovensko razvojno podjetje Algit d.o.o., ki je razvilo sistem algoritmov, ki temeljijo na evolucijski umetni inteligenci. Ta vsem njihovim programom zagotavlja veliko mero avtomatizacije in iskanja možnih rešitev za boljše rezultate.
Sprva so razvili rešitev za izobraževalne ustanove, ki je omogočila avtomatizacijo šolskih urnikov in pri tem upoštevala prostorsko stisko, obremenjenost učiteljev, zadovoljstvo staršev n otrok, izbirne predmete in še več kompleksnih podatkov. Iz izobraževalnih ustanov so napredovali v gospodarstvo, zdaj pa, kot že rečeno, nudijo rešitve avtomatizacije predvsem za zdravstvene ustanove, rešitev pa je uspešno implementirana tudi v ostalih podjetjih, kjer imajo dvo- ali troizmensko delo.
Kako je v praksi?
»Ob pomoči algoritmov umetne inteligence je mogoče bolje organizirati delovni razpored. Razpored, ki ga sestavi umetna inteligenca, je prijaznejši do zaposlenih in lahko upošteva največ njihovih želja, prinaša pa znatno zmanjšanje nadur (5 – 15 %). Ta podatek je izračunan in večkrat preverjen tudi v praksi. Na enem izmed oddelkov univerzitetnega kliničnega centra je z implementacijo našega sistema Woshi glavna medicinska sestra, zadolžena za sestavljanje razporeda, namesto sedmih dni za to porabila le tri – in to vključno z uskladitvijo in popravki,« pojasnjuje Vid Ogris, direktor podjetja Algit d.o.o. Delovne sile ni vedno nujno premalo, pogosto je le slabo razporejena, je še prepričan.
Sistem je povezljiv z ostalimi informacijskimi sistemi, ki skrbijo za beleženje delovnega časa. S tem se izognemo prepisovanju razporedov, prav tako pa ima sestavljalec urnikov vedno pregled nad dejanskimi delovnimi urami zaposlenih in številom dni dopusta, s čimer lahko bolj enakopravno določa število ur zaposlenim za prihodnja obdobja.
Krivulja učenja dela s programom Woshi je strma in v prvi fazi dokaj zahtevna. Vendar so v podjetju Algit d.o.o. s šolanjem in sodelovanjem pripravljeni, da stranko čim hitreje in uspešno izšolajo za samostojno delo. Angažiran uporabnik bo kmalu z manj truda in porabljenega časa delal bolj učinkovito.
Zato bo moralo vodilno vlogo pri spodbujanju digitalne transformacije prevzeti vodstvo slovenskega zdravstvenega sistema, je prepričan Ogris. Ključno je zavedanje prednosti, ki jih prinaša umetna inteligenca, saj se le tako lahko spodbudi in podpre medicinske sestre pri prilagajanju novim tehnologijam ter jim omogoči potrebno usposabljanje.
Strah je običajno posledica pomanjkanja razumevanja tega, kaj umetna inteligenca dejansko je in kako deluje. Woshi uporablja evolucijske algoritme, ki delujejo po principu – postavim urnik, ga ocenim glede na kriterije in primerjam s prejšnjim. Če je boljši, je namen dosežen, če ni, naredimo drugo menjavo in vidimo, ali je boljši.
»Tehnologija nima skoraj nič skupnega s tisto, ki omogoča GPT – z njim nikakor ne bi mogli samostojno sestaviti zapletenega razporeda za več kot 15 zaposlenih v dveh ali treh izmenah. Preprosto gre za matematične algoritme, ki nam pomagajo v vsakdanjem življenju,« še pojasnjuje.
Več informacij o samem delovanju programa najdete na www.algit.si. (P.R.)
Prijavi napako v članku