Plini niso ovira na poti zelenega prehoda

Cena zemeljskega plina se je v ogrevalni sezoni znižala za 20 %. Cene od 1. 5. 2024 niso več regulirane, ker ni potrebe po regulaciji. Hkrati so s tem datumom nekateri dobavitelji plina cene dodatno znižali oziroma ponujajo posebne popuste, ki znašajo od 10 do 15 %. Cene plina za gospodinjstva se torej trenutno gibljejo med 49,5 in 59,5 Eur/MWh.

Cene za električno energijo so še vedno regulirane. Trenutna regulirana cena na elektriki je okoli 100 Eur/MWh (za 90 % porabe), ostalih 10 % porabe pa se po tržni ceni giblje okoli 150 Eur/Mwh. To pomeni, da je 1 kWh električne energije skoraj trikrat dražja od 1 kWh plina, če upoštevamo tržne cene. Cene plina za gospodinjstva se bodo še v tem letu dodatno znižale, ker cene na veleprodajnih trgih še padajo. Tako gibanje cen je v nasprotju z napovedmi političnih odločevalcev, ki napovedujejo povečevanje cen plina.

Kondenzacijski kotli na plin vam omogočajo varčevanje z energijo

Energetska učinkovitost oziroma zmanjšanje porabe energije je najpomembnejši cilj varovanja podnebja.

Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode s kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin spada med stroškovno najugodnejše, najvarčnejše in tehnološko najbolj izpopolnjene ogrevalne sisteme.

Kondenzacijski kotli izkoriščajo tudi toploto, ki se nahaja v dimnih plinih v obliko vodne pare. V običajnih kotlih se ta izpusti skozi dimnik, kondenzacijski kotli pa jo dodatno pretvarjajo v ogrevalno toploto. Z izkoriščanjem te toplote je njihov izkoristek bistveno večji.

Plinski kotel je tih in majhen ter ne potrebuje zunanje enote.

Vsi kondenzacijski plinski kotli lahko delujejo tudi na biometan, ki je obnovljiv vir energije. Pri prehodu na biometan ni pri odjemalcih potrebna nobena sprememba ogrevalnega sistema.

• 31 % nižja poraba kot starejši klasični kotli.

• Nižji energetski stroški za uporabnika, zaradi manj porabljene energije.

• Veliko nižji ogljični odtis, ki je ključen za uspešen boju proti podnebnim spremembam z zmanjšanjem izpustov CO2.

Prihodnost plinovodnih omrežij je v obnovljivih plinih

Električno omrežje je še posebej v zimskem obdobju že danes preobremenjeno. Zaradi predvidene večje porabe električne energije, tudi zaradi omejevanja uporabe plina in na primer elektrifikacije prometa, bodo v prihodnosti potrebna ogromna vlaganja v električno omrežje, da bo lahko še naprej nemoteno delovalo. Velika vlaganja v omrežje bodo posledično povzročila višje cene električne energije.

Zaradi tega moramo ohraniti obstoječe plinovodno omrežje, ki deluje dobro in postopoma zemeljski plin nadomeščati s plini obnovljivega izvora, kot so biometan in vodik, ki sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu. Plini in plinovodna omrežja so zato sestavni del zelenega prehoda. (P.R.)