Nikon Z 9 spreminja uveljavljene pristope k fotografiranju

So fotografski aparati, ki se na trg prikradejo potiho, in so tisti, katerih prihod spremljajo fanfare in v fotografski krajini pustijo trajno sled.

Naslovna fotografija: FIS svetovni pokal v smučarskih skokih, marec 2022, Planica, avtor Jure Makovec

Iz dežele vzhajajočega sonca je v zadnjega četrt stoletja z rumeno zastavo namočneje mahal legendarni Nikon D3, prihod slednjega je bil leta 2007 izjemno težko pričakovan, celotno fotografsko skupnost pa je premaknil s tolikšno silo, da je predstavitev tega fotoaparata avgusta omenjenega leta še danes poznana kot »D3 moment«. Ta fotoaparat je začrtal Nikonov vstop v svet DSLR fotografije polnega oz. leica formata, skupaj z Nikonoma D700 in D3X, ki sta mu sledila v drugi polovici leta 2008, pa ni zagnal nič manj in nič več kot nove dobe v svetu rumene digitalne fotografije. O tem, ali brezzrcalni Nikon Z 9, ki navdušuje od konca oktobra 2021, slabo poldrugo desetletje kasneje zaznamuje podobno obdobje, razmišljamo z izvrstnim športnim fotografom in Zustvarjalcem, Nikonovim fotografom Juretom Makovcem.

FIS svetovni pokal v smučarskih skokih, marec 2022, Planica

Pred dvema letoma in pol je Jure, med drugim sodelavec mednarodne medijske agencije Agence France-Presse (AFP), prav v tej reviji svojo prvoosebno pripoved o dveletni izkušnji z Nikonovim brezzrcalcem Z 6 zaključil z besedami: »Komaj čakam novosti in nadaljnji razvoj, ki ga prinašata Z 7II in Z 6II.« In zdaj sva tu in se pomenkujeva o fotoaparatu, ki je prinesel neslutene novosti, še več zmogljivosti in ki v precejšnji meri spreminja tudi način dela. Prav slednje je v razmerah, ki jih narekuje današnji tempo v fotografski industriji – ne zgolj na strani proizvajalcev opreme, pač pa tudi in predvsem na strani profesionalnih fotografov – ključnega pomena. Zahteve so (še bolj) neizprosne, delovni pogoji neprizanesljivi, konkurence je morda res manj, a ima večje in trše komolce … in fotografski aparat je zadnja stvar, zadnja naprava, za katero si zaresen »full time« fotograf lahko privošči, da mu ne bi nudila absolutno vsega, kar potrebuje za uspešno opravljanje svojega dela.

FIS svetovni pokal v smučarskih skokih, marec 2022, Planica

»Kriza bo, ko ga bo treba vrniti,« se nasmeji s pogledom na Z 9 na mizi med nama, ko ga povprašam, kako sta se poštekala v zadnjem mesecu. Namen našega tokratnega sodelovanja je bil namreč preizkus Z 9 na dveh legendarnih tekmovanjih iz sveta smučarskih športov, Vitrancu in Planici. Jure je zadnja leta reden fotografski spremljevalec Pokala Vitranc v Kranjski Gori, ki predstavlja vrhunec Svetovnega pokala FIS v alpskem smučanju za moške, in seveda tekem finalov sezon svetovnih pokalov v smučarskih skokih oz. poletih v Planici. In še nikoli ni šlo tako zlahka: »Mislim … 3D-tracking ostrenje z zaznavanjem oči na smučarju, halooo … tudi ko se je smučar v ciljni ravnini zasukal, je aparat držal svoje, ločil med telesom, čelado in očali – za slednje Z 9 dobro ve, da so tam, kjer so oči. Ko ni ostro, razmišljaš o tem, kaj si storil narobe, ne več o tem, kako se aparat ni odrezal. Ko delaš na takšnem športnem dogodku, ta sprememba v miselnosti res šteje. Da ne dvomiš v zanesljivost aparata, da mu zaupaš, delo neverjetno olajša. Fotografirati polete v Planici še nikoli ni bilo tako nestresno, čeprav k temu prispeva tudi dejstvo, da tega nisem počel prvič; da že dobro vem, od kod lahko posnamem določene kadre, kam se postaviti in podobno.«

FIS svetovni pokal v smučarskih skokih, marec 2022, Planica

Prav v spremembah pri načinu dela je ključna razlika med »momentoma D3 in Z 9«. Nikon D3 je bil v svoji zasnovi enak fotoaparat, kot so bili njegovi predhodniki, odlikovalo ga je pravzaprav zgolj to, da je imel – povedano preprosto – vsega več; večje tipalo, več posnetkov/s, višjo ločljivost ISO, vzdržljivejši zaklop, hitrejše ostrenje, več tega, več onega … same filozofije dela pa ni spreminjal. Nikon Z 9 meje konkretno premika že s tem, da v smislu finančne naložbe fotografom predstavlja bistveno več varnosti. Mehanskega zaklopa namreč sploh nima vgrajenega, zato ta ne more odpovedati, kar dolgoročno pomeni varnejšo naložbo, zanesljivejši fotoaparat in popolno odsotnost strahu pred odpovedjo aparata med delom. »Seveda sem z navdušenjem pričakoval rezultate 30 posnetkov/s, pa izjemen AF, pa kakovost slike, a med delom ves čas navdušujejo tiste navidez nenavdihujoče zmogljivosti; pregledovanje in izbor posnetkov v zares fantastičnem iskalu EVF, kar je v opoldanskem soncu ob zaslepljujoče belih progah neprecenljivo; prej se je vse bleščalo, težko si ocenil ekspozicijo. V Planici je bil to vedno problem. Veliko je govora o zmogljivem ostrenju, o dejstvu, da prav to omogoča popolno svobodo pri kadriranju, ker te pri tem pač ne omejujejo točke AF, pa precej manj. Tu je še komplet Z 9 z objektivom NIKKOR Z 100-400 S in njuno težišče, ki je pomaknjeno precej bliže telesu fotoaparata, kar manj utrudi roke; pa objektiv ima zgolj 80-stopinjsko rotacijo zoom obroča od 100 do 400 mm, kar omogoča hitro zoomiranje, kar je spet ključnega pomena za – denimo – sledenje letalcu z odskočne mize v dolino, medtem ko sem z večjo, težjo in nerodnejšo kombinacijo D5 in objektiva NIKKOR 200-500E zaradi skoraj 180-stopinjske rotacije obsojen na preprijemanje … in tako zaradi tega kakšen posnetek tudi zamudim.«

61. Pokal Vitranc, marec 2022, Kranjska Gora

Za fotoaparate višjih razredov praviloma velja, da nagovarjajo širok spekter uporabnikov, kot to zagotovo velja v primeru Nikonov D850 ali Z 7II, medtem ko so fotoaparati najvišjih razredov bolj specifični; Nikon D6 je denimo fotoaparat, ki izrazito nagovarja fotoreporterje predvsem iz sveta športne fotografije. Slednji tako v slikovnem zapisu ohranja karseda širok dinamični razpon (DR) pri visokih občutljivostih ISO, medtem ko Z 7II zagotavlja izjemno nizko izhodiščno vrednost ISO 64 in kar najširši možni DR prav na tej točki. Tudi tu Z 9 postavlja stvari na glavo, če ne pravzaprav na pravo mesto. »V Planici sem praktično vso nedeljo (na zaključni tekmi, op. a.) fotografiral z vrednostjo ISO 64, ker je bilo vreme zares fantastično, tudi sicer je tekma potekala v najlepšem delu dneva, za piko na i svetlobo odbija še bleščeča snežna letalnica,« pove Jure in doda, da lahko za dosego zares kratkih časov fotografiranja kadarkoli dvigne občutljivost tudi v tako svetlih delovnih pogojih, saj elektronski zaklop omogoča fotografiranje z izjemno kratkimi časi vse do 1/32000 s. »Če je treba, če rabim … 1/32000 pri f/1.4 in ISO 800 opoldan na soncu … zakaj pa ne? Ti parametri na prvi pogled delujejo nesmiselno in zagotovo pridejo prav poredkoma, a jih imam na voljo, pa tudi če zgolj dvakrat na leto. Te možnosti doslej nisem imel.«

61. Pokal Vitranc, marec 2022, Kranjska Gora

Najbrž je prav to glavna odlika Nikonovega Z 9; da Vsestranskost piše z veliko začetnico; z edinstvenim premičnim zaslonom in nizko izhodiščno vrednostjo ISO 64 navdušuje studijske fotografe, s samodejno zaznavo očes in izjemnim DR poročne fotografe, z najbrž najzanesljivejšim samodejnim ostrenjem ta hip športne fotografe, z neslišnostjo in prepoznavo živalskih oči naravoslovne fotografe … prav vsak fotograf pa je lahko prepričan, da bo v najširšem naboru zmogljivosti, kar jih je Nikon doslej vgradil v enega od svojih fotografski aparatov, našel zmogljivosti, zaradi katerih bo lahko ustvarjal, kot še nikoli doslej. Pravzaprav je neverjetno, da to čisto zares drži.

Avtor besedila: Andrej Korenč

Avtor vseh fotografij: Jure Makovec