Ali zares potrebujemo kamero z 48 milijoni slikovnih točk?

Že res, da proizvajalci pametnih telefonov stremijo k doseganju te številke, ampak nismo čisto prepričani, da mi, običajni kupci, od te kamere dobimo največ.

Več megapikslov, večja kvaliteta?

Kateri telefoni pa imajo 48 MP kamere? Najbolj popularen med telefoni s tovrstno kamero je gotovo OnePlus 7 Pro, še zdaleč pa ni edini, ki se lahko s tem pohvali. Družbo mu delajo še Honor View 20, Honor 20 Pro, Xiaomi Mi 9, Motorola One Vision, Oppo Reno 10x Zoom, Vivo V15 Pro in Asus Zenfone 6. Cene teh pametnih telefonov se gibljejo med 350 in 850 evrov. To pomeni, da kamera z 48 MP (megapiksli oziroma milijoni slikovnih točk) ni lastnost, ki bi bila namenjena samo “premium” modelom ali bila dojeta kot redkost v industriji.

Več slikovnih točk pomeni boljše fotografije, kajne? Ni nujno. To je v bistvu najbolj pomemben del razumevanja: ne gre za kakovost. Slikovne točke niso merilo kvalitete kamere oziroma fotografij. Tudi kamera z 20 MP lahko naredi zelo solidne fotografije.

Namesto tega prepričanja je na slikovne točke oziroma megapiksle potrebno gledati z drugega zornega kota. Večje število megapikslov pomeni, da lahko senzor kamere zajame več detajlov fotografije – vendar še enkrat, to ne pomeni vedno čudovite fotografije. Ko proizvajalci stisnejo več točk v senzor kamere, pomeni, da se te zmanjšajo, kajti pametni telefoni nudijo samo omejeni prostor, ki je namenjen kameri. To lahko vpliva na kakovost fotografije, poleg tega pa tudi na programsko opremo, ki poganja kamero in posledično skrbi za najboljšo kvaliteto fotografij.

Kvaliteta več od kvantitete

Rob Layton, ki predava mobilni žurnalizem in fotografijo pametnega telefona na Univerzi Bond v Gold Coastu v Avstraliji, je za spletni portal Digital Trends povedal: “V resnici gre za vprašanje kvalitete in ne kvantitete, ko govorimo o odnosu med številom megapikslov kamere in kvaliteto fotografije. To pa ni nujno vedno res, kajti na samo kvaliteto fotografij vpliva več elementov; od velikosti senzorja, procesiranja fotografij, do strojnega učenja itd. V modernih generacijah fotografij so ti elementi veliko bolj pomembni. Senzorji, ki so večji in globlji, bodo zajeli boljše fotografije, kot senzorji, ki imajo več pikslov in so ob tem manjši, kajti ti niso zmožni absorbirati tolikšne količine svetlobe“.

Če je temu tako, kako proizvajalci zaobidejo te težave in izdelajo senzorje z večjim številom megapikslov, ki delajo dobre fotografije, ne glede na okolje? Najbolj široko uporabljen 48 MP senzor danes je Sony IMX586, ki je bil javnosti predstavljen julija 2018. Sony je priznal, da imajo s tem senzorjem precejšnje težave. “Splošno gledano pomeni manjšanje točk slabšo učinkovitost pri zbiranju svetlobe na posamezno točko. To posledično pomeni tudi zmanjšanje občutljivosti in volumna nasičenosti“, pravijo pri Sonyju.

8-milimetrski senzor vsebuje točke, ki merijo zgolj 0,8 mikronov, vendar to v slabši svetlobi pomeni, da se dodajo štiri dodatne točke, kar pa že zajame več svetlobe. To na koncu pomeni svetlo 12 MP fotografijo brez motečih faktorjev. Vidimo lahko, da je gradnja 48 MP kamere, ki deluje v vseh okoljih, milo rečeno zapleten proces. Torej, je ta kamera res toliko boljša od kamere z manj slikovnimi točkami?

Kaj je dobrega in kaj ne?

Digital Trends je za mnenje vprašal neodvisnega strokovnjaka za kakovost fotografij. DxOMark je med seboj primerjal kameri z 48 MP in z 12 MP, ki jo uporabljata modela Google Pixel 3 in iPhone XS. “Kljub temu, da so fotografije narejene z 12 MP kamero povsem solidne, to še ne pomeni, da naj kamera ne bi bila opremljena z večjim številom slikovnih točk“, pravi Anwesha Ghosh, vodja marketinških projektov pri DxOMark Image Labs. “V bistvu obstaja potencial in dejanska vrednost v dodajanju večjega števila pikslov. Na primer, optični zoom je težko vgraditi v pametni telefon, po drugi strani pa bi 48 MP kamera lahko sproducirala ekvivalent 2-kratnega optičnega zooma“, so še dodali.

Ghosh je še dejala, da bo 108 MP kamera sposobna ponuditi ekvivalent 3-kratnemu optičnemu zoomu. Ta je pri kamerah pametnih telefonov uporabna lastnost, večje število točk v kameri ga omogoča brez večjih prilagoditev strojne opreme. Kljub temu pa ni vse samo koristno.

“Slaba stran je, da je velikost senzorja omejena z obliko telefona”, pravi Ghosheva. Sony se je pri svojem senzorju IMX586 srečal ravno s temi težavami: “Če želimo več točk, to pomeni uporabo manjših točk, ki producirajo drugačne podatke. Torej v teoriji lahko vidimo eno zgodbo, v praksi pa to pomeni, da imajo večji senzorji težave procesiranja podrobnosti, ko približamo fotografijo”.

Da bi proizvajalci obšli zgoraj izpostavljene probleme, se obračajo tako na stran programske kot tudi strojne opreme. Ghosheva še razlaga, zakaj med različnimi modeli pametnih telefonov prihaja do tako velikih razlik, kar se tiče kakovosti senzorjev kamer. “Več slikovnih točk pomeni potrebo po več procesne moči. Povedano z drugimi besedami, za določeno količino denarja več točk pomeni manj procesne moči na piksel. Proizvajalci morajo zagotoviti, da lahko takšno število slikovnih točk telefoni digitalno procesirajo in dodatne informacije spremenijo v boljše fotografije in videe“.

Število slikovnih točk je seveda eden izmed faktorjev, vendar je potrebno znanje proizvajalca, da s pravo programsko opremo karseda optimizira uporabo.

Še več kompenzacije

Andrew Darlow, svetovalec za digitalno fotografijo in avtor večih knjig, med drugim tudi nagrajene knjige Focus and Filter, ni ravno največji zagovornik tovrstnih kamer. “Moj odgovor na vprašanje, ali potrebujemo 48 MP kamero na pametnih telefonih, je ne. Proizvajalci pametnih telefonov oglašujejo povečano število megapikslov kot izboljšavo, vendar ta v resnici prinaša kar nekaj slabosti“, odgovarja.

Poleg že naštetih slabosti, ki sta jih izpostavila Ghosheva in Layton, Darlow dodaja: “Večje število slikovnih točk pomeni potrebo po več procesne moči. Večina pametnih telefonov uporablja “on-the-fly” konverzijo iz RAW slikovnih formatov v JPEG ali recimo Applov HEIC format, da bi na tak način obdržali velikost datotek na neki normalni, obvladljivi ravni. 48 MP senzor bo ustvaril veliko večjo datoteko, ki bi lahko bila tudi 8 do 15-krat večja od klasične 12 MP fotografije. Z nekaj preprostimi računi lahko hitro ugotovimo, da za takšne datoteke potrebujemo ogromne količine pomnilniškega prostora“.

Darlow priznava, da se tehnologija izboljšuje, vendar je sam mnenja, da je kamera samo toliko učinkovita, kolikor je učinkovita ekipa razvijalcev, ki se ukvarjajo s programsko opremo. Layton je nekoliko bolj optimističen vsaj kar se tiče dela na programski opremi. “Ko začnemo razmišljati, da Apple iPhone XS za vsako fotografijo izvede do bilijona operacij, se zavedamo, da je današnja doba fotografije veliko več kot zgolj fizični pojav, pri katerem svetloba prehaja skozi steklo. Googlova Night Sight tehnologija v telefonu Pixel 3 je dober primer tega. Googlovi inženirji so tako ustvarili kamero, ki lahko virtualno gleda v temi. Uspelo jim je torej algoritmično ustvariti kamero, ki je prekosila vse dosedanje omejitve strojne opreme.”

Družbena omrežja fotografije pomanjšajo

Večina naših fotografij konča na Instagramu, Facebooku ali Twitterju. Fotografije torej gledamo na pametnih telefonih, kar pa pomeni resne restrikcije kar se tiče resolucije. Instagram samodejno pomanjša fotografije na 1080 točk širine, Twitter zmanjša fotografije na največ 1200 x 675, kar je podobna resolucija kot pri Facebooku. Zgolj za primerjavo lahko povemo, da imetniki 8K televizij lahko uživajo v sliki resolucije 7680 x 4320 slikovnih točk. Senzor IMX586 ponuja fotografije v resoluciji 8000 x 6000 točk.

Ali to pomeni, da se lahko požvižgamo na slikovne točke, ko kupujemo novi pametni telefon? Kot kaže, če nimamo 8K televizije, niti ni pomembno, kakšna je resolucija. Kljub temu, da sodelujoči strokovnjaki dvomijo v uporabnost 48 MP kamer, lahko v pravih rokah dotične kamere resnično pridejo do izraza.

Samo zato, ker je resolucija na Instagramu slaba, to še ne pomeni, da moramo deliti fotografijo slabše resolucije. Visoko kvalitetne kamere delajo boljše fotografije, ki so v vsaki situaciji videti boljše – tudi v nižji resoluciji. Programska oprema, ki poganja procesiranje fotografij, se iz dneva v dan izboljšuje. Le kdo ni vesel optičnega zooma? 48 MP kamere to omogočajo.

48 MP kamera niti slučajno ni nujna, kljub temu pa lahko z gotovostjo potrdimo, da prednosti kamere odtehtajo slabosti, ki smo jih izpostavili. Za običajne uporabnike pametnih telefonov je ključno to, da si zapomnimo, da več slikobnih točk ne pomeni nujno tudi boljših fotografij, lahko pa so dobrodošle v kombinaciji z ustrezno programsko opremo. Naj vas število megapikslov ne zaslepi, kajti zadnja stvar, ki si jo želite je, da začnete tekmovati, kdo ima kamero z več “megapiksli”. Zapomniti si je treba, da je v resnici programska oprema tista, ki igra ključno vlogo pri kvaliteti fotografske enačbe.

“Vstopili smo v novo dobo, v kateri je računalniška fotografija prav tako pomembna in revolucionarna, kot je bil nenaden prihod in popularnost 35-milimetrske fotografije v 60-ih letih”, je za konec dodal Layton.