Oblak se razvija kot platforma za inovacije

Družba Forrester napoveduje, da bo globalni trg računalništva v oblaku letos dosegel vrednost 178 milijarde ameriških dolarjev in da se bo več kot 50 odstotkov podjetij pri digitalni preobrazbi zanašalo na najmanj eno platformo javnega oblaka. Novosti na področju umetne inteligence in velikih obsegov podatkov prinašajo nove računalniške zahteve, novi regulativni okvirji pa nove izzive. Z razvojem računalništva v oblaku bo v prihodnjih letih napredovalo tudi področje zaščite podatkov ter razvoja rešitev, ki temeljijo na oblaku in delujejo brez strežnika.

Oglejmo si štiri ključna področja prihodnosti razvoja oblaka:

Industrijske rešitve: Pred petimi leti so podjetja uvajala tehnologijo oblaka zlasti z namenom racionaliziranja informacijske infrastrukture in zmanjšanja stroškov. Danes lahko rečemo, da organizacije izkoriščajo moč oblaka za optimizacijo, inovacije in povečano operativno učinkovitost. Tisti, ki želijo doseči korenite spremembe, z oblakom ustvarjajo nove potrebe strank, pri tem pa gradijo arhitekturo za povsem nove vrednostne verige.

Miselnost delovanja »v oblaku«: Števila podjetja tako v kulturnem kot tehničnem smislu že osvajajo premik v mišljenju, ki oblak postavlja v središče – sprejemajo nove tehnologije in prehajajo na arhitekturo, ki je razvita v oblaku. Nova orodja, ki so se pojavila v letu 2017, na primer Grafeas, Istio in Composer, omogočajo razvijalcem varnejše upravljanje in to brez strežnikov ter z uporabo mikrostoritev. V letošnjem letu se pričakuje, da bodo te spremembe povzročale še večje kulturne premike znotraj podjetij. Tehnične ekipe, ki združujejo tako specialiste, ki se ukvarjajo s podatki, kot razvijalce, se sprašujejo: Kako lahko izkoristimo računalništvo brez strežnikov za pospeševanje razvoja? Ali imamo vgrajeno varnost, ki podpira rešitve s področja blokovnih verig v naši industriji? Z iskanjem odgovorov na ta in podobna vprašanja se bodo ekipe začele spreminjati in ustvarjati kulturo, ki bo temeljila na intenzivnem sodelovanju in iterativnem učenju.

Arhitektura mikrostoritev temelji na vsebnikih (containers) in obdelavah brez strežnikov. Pozročila je pravo revolucijo na področju hitrosti ustvarjanja aplikacij ter načina, kako se te aplikacije povezujejo z novimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca, veriženje blokov in strojno učenje. Te tehnologije omogočajo boljšo preglednost za razvijalca, ki ima tako med drugim vpogled v to, kdo obdeluje podatke, kaj se spreminja in kdo ima dostop, vse to pa pripomore k boljši varnosti. Letos bo njihova uporaba dosegla prelomno točko. Iz začetnega obdobja bo prerasla v t.i. standard pri kompleksnih aplikacijah, uporabljenih v najrazličnejših sektorjih in podjetjih vseh velikosti.

Ko GDPR postane realnost: Po podatkih raziskave »GDPR readiness survey«, skoraj 40 odstotkov podjetij meni, da ne bodo izpolnila zahtev skladnosti z uredbo, finančne globe za kršitve pa so zelo visoke. Podjetja bodo okrepila svoja prizadevanja na področju varnostnih ukrepov, z namenom, da bodo njihove aplikacije v oblaku ščitile osebne podatke pred izgubo, spreminjanjem ali nepooblaščeno obdelavo. Storitve zagotavljanja varnosti v oblaku se bodo še izboljšale z napredkom na področju enkripcije in razvojem varnostnih storitev, ki nemoteno delujejo tako v javnih in zasebnih kot v več oblačnih okoljih. Varnost je in bo ostala temelj celotnega oblaka.

Na kaj prisegajo podjetja?

ActivTrades je vodilni spletni posrednik v Veliki Britaniji, ki za več kot 50.000 naročnikov opravlja storitve v sistemih Forex in Contact for Difference. V ActivTrades v Bolgariji so že zaključili migracijo svojih platform za trgovanje MetaTrader 4 in 5 v IBM oblak. Nova platforma njihovim strankam pomaga pri uporabi stabilnih storitev trgovanja in s tem pri sprejemanju hitrih trgovalnih odločitev. Nova platforma ActiveTradesu omogoča, da razvijejo nove storitve v le nekaj dnevih namesto v nekaj mesecih ter da lahko izvajajo transakcije bistveno hitreje kot s prejšnjim sistemom.

Banka DSK Bank je migrirala svoje bančno poslovanje v IBM oblak, kar jim omogoča razvoj novih storitev za več kot tri milijone fizičnih oseb in poslovnih strank, večjo učinkovitost in boljše doseganje strank. Po končanem procesu migracije se je izkazalo, da najbolj ključne aplikacije, tj. bankin sistem elektronskega bančništva in mobilnih aplikacij, sedaj delajo 10 do 15 % hitreje.

V roku treh let bo 75 odstotkov organizacij vpeljalo temeljne strategije za programske vmesnike v oblaku (Cloud API), ki bodo del njihove arhitekture DX. To bo omogočilo razvoj ekonomije, ki temelji na vmesnikih, na digitalnih platformah pa bodo gradili nove produkte, ki bodo usklajevali izmenjavo informacij med številnimi organizacijami in njihovimi ekosistemi. Podjetja se bodo torej osredotočila na širšo sliko o oblaku in iskala rešitve, prilagojene njihovi panogi. Namesto, da bi posegala po posameznih storitvah v oblaku, jih bo zanimala enotna arhitektura – vse od infrastrukture, umetne inteligence in napredne analitike.

##

Avtor: Michele Leonardi, izvršni direktor IBM Slovenija

##