Kitajska proti ZDA: Kdo bo kralj umetne inteligence?

Sovjetska zveza je oktobra 1957 v vesolje poslala prvi umetni satelit Sputnik 1. Američani so morali takoj reagirati in po obdobju raziskav ter ogromnih investicij so pripeljali prvega človeka na Luno. 60 let kasneje se nahajamo pred morebitnim drugim “Sputnik momentom”, vendar sedaj ni Amerika tisti, ki rabi bujenje, tevmveč je to Kitajska. Cilj ni raziskovanje vesolja, ampak je ustvarjanje umetne inteligence.

Drugi Sputnik je zaživel v obliki sistema umetne inteligence AlphaGo, ki je nastal pod taktirko Googlovega DeepMind-a leta 2016. AlphaGo je v kitajski starodavni namizni igri Go premagal južnokorejskega mojstra Lee Se-Dola, maja letos pa je premagal še kitajskega svetovnega prvaka Ke Jiea. Glede na izjave strokovnjakov je bil ta poraz ključen, da je kitajska vlada začela investirati v dotično tehnologijo. Njihove ambicije so celo tako narasle, da sedaj napovedujejo, da bodo do leta 2030 postali svetovna velesila in številka 1 na področju umetne inteligence.

Po mnenju Anthonyja Mullena, direktorja raziskovanja analitičnega podjetja Gartner, je cilj, ki so si ga zastavili Kitajci, dosegljiv in realen. “V tem trenutku je umetna inteligenca tekma, kjer sodelujeta zgolj dva tekmeca, Kitajska in ZDA”, je še dodal. Po njegovem mnenju ima Kitajska vse potrebne sestavine za uspeh: investicije, masovno populacijo, živo raziskovalno in strokovno skupnost in družbo, ki se zdi primerna za tehnološke spremembe. Vprašnje za milijon dolarjev je, ali lahko v tekmi umetne inteligence Kitajska zares premaga Ameriko?

Moč v številkah

Morebitna največja prednost Kitajske je njena 1.4-milijardna populacija, ki je v bistvu zlata jama umetne inteligence. Od tega približno 730 milijonov ljudi uporablja internet. Takšna masa ljudi proizvede ogromno podatkov, katere potem lahko tehnološki giganti uporabljajo, poleg tega pa se moramo zavedati, da ima Kitajska veliko bolj striktno varnostno politiko kot ZDA. To pomeni, da Kitajska lahko razvije umetno inteligenco, ki na zahodu ni sprejemljiva. Kitajci so bolj odprti do raznih novih tehnologij in to je zgolj dodaten razlog, ki govori v prid razvoju umetne inteligence v tej državi. Mullen pravi: “Mislim, da Kitajska ne bo imela takšne eksistencialne krize glede razvoja umetne inteligence kot jo bo imel zahod”. Direktor tehnološkega razvoja kitajskega start-up podjetja Malong Technologies, Matt Scott trdi, da je za zmago v tej tekmi potrebno biti pogumen, saj le z določenimi tveganji lahko dosežeš velike rezultate.

Kultura kolaboracije

Bela hiša je v zadnjem poročilu leta 2016 predstavil podatke, da Kitajska objavlja več strokovnih člankov iz področja umetne inteligence kot ZDA, prav tako je naraslo število oddanih patentov s strani kitajskih raziskovalcev za 200%. Paul Scharre, raziskovalec v Center for a New American Security, je zelo skeptičen glede teh statistik: “Te številke ne povedo nič o kvaliteti. Trenutno še vedno večino največjih projektov vodijo velikani kot so Google Brain, OpenAI in DeepMind”. Slika na Kitajskem je precej drugačna, saj poteka veliko več kolaboracije med podjetji, univerzami in vlado – to bi lahko prineslo dobre rezultate na dolgi rok.