9 največjih trenutkov v računalniški zgodovini

Približno 70 let že spremljamo razvoj tehnologije in računalništva. Od kalkulatorjev in pisalnih strojev naprej smo dosegli nepredstavljiv napredek, ki še zdaleč ni končan. Kje so časi ko so računalniki zasedli celo sobo, kje so analogni časi? Ni jih več, pa vendarle je kdaj pa kdaj lepo pogledati nazaj ter pomisliti kje smo bili in kam gremo. S pomočjo portala “TechRadar”, smo za vas pripravili 10 pomembnih trenutkov v zgodovini računalništva in razvoja tehnologije.

Alan Turing (1939) – Pustil je velik pečat v zgodovini računalništva. Vodil je skupino kriptologov in znanstvenikov, ki je skušala dešifrirati nemška sporočila v času vojne. Tisti, ki poznate film Enigma, verjetno veste o čem govorimo. Leta 1939 je Turingov sodelavec Gordon Welchman z ekipo ustvaril ogromen stroj, ki je z lahkoto dešifriral vsakdanja spročila. Bombe (v filmu “Christopher”) je bil zapleten električni stroj, ki je bil programiran za dešifriranje dvojno-šifriranih nemških sporočil.

Prva miška (1941) – Koncept je nastal leta 1941, prva javnosti uradno predstavljena miška pa šele leta 1968. Britanska mornarica je leta 1946 patentirala “ball tracker”, ki je bila v resnici kovinska žogica, ki se je vrtela med kolesci in pošiljala koordinate radarskemu sistemu. Ta patent je javnosti ostal skrit več desetletij. Doug Engelbart je z ekipo raziskovalcev na Stanfordu ustvaril lesen okvir na dveh kolescih in ta naprava je informacije o gibanju pošiljala nazaj v računalnik. Ista ekipa je potem razvila leseno miško leta 1968 in leta 1973 “point-and-click” napravo.

Mikroprocesor (1971) – Ogromne, okorne in neučinkovite računalnike, ki so dejansko zavzeli celotne sobe, so počasi nadomeščali vedno manjši, z vedno manjšimi komponentami, med katerimi je najpomembnejša ravno mikroprocesor. Intel je razvil prvo mikro centralno procesno enoto (CPU) 4004 leta 1971. Tri leta pozneje je Intel razvil nov model 8008, ki je v svoji zadnji razvojni fazi imel kar 20.000-krat več tranzistorjev in skoraj 3.000-krat večjo hitrost.

Prenosni računalniki (1973) – Prvi prenosni računalnik oz. prvi komercialno proizveden prenosni računalnik – Osborne 1 – s 64 Kb spomina, žično tipkovnico in 5-inčnim črno-belim ekranom je leta 1973 predstavljal ultimativni računalniški sistem, ki je sprožil mobilno-računalniško revolucijo, ta pa je vodila v nadaljnji razvoj prenosnih računalnikov. Cena teh prvih prenosnikov se je gibala okrog 4.000 eur.

Rojstvo Macintosha (1984) – Commodore 64, IBM Personal Computer in Macintosh 128K so bili ključni akterji za skokovito rast osebnega računalništva. Zanimivo je morda to, da sta Apple in Microsoft včasih dobro sodelovala, kajti določeni Applovi računalniki so vsebovali Microsoftovo programsko premo. Pred tem črno-beli ekrani, Motorolini procesorji in dokaj slabi uporabniški vmesniki. Ko sta torej Apple in Microsoft po neskladjih odšla vsak svojo pot, je luč sveta ugledal Macintosh leta 1984 z znamenitim oglasom med takratnim Super Bowlom.

Apple in Intel (2005) – Apple je naznanil uporabo Intelovih x86 procesorjev za svojo popularno linijo računalnikov, po skoraj 15-letnem partnerstvu z IBM-om. Le tri leta po tej “rošadi” je Apple v sodelovanju z Intelom razvil edini Intelov operacijski sistem “Snow Leopard”. Prehod Appla na Intelov procesor je omogočil razvoj MacBook Air-a. Apple je nekaj časa uporabljal tako PowerPC procesorje, kot tudi prej omenjene Intelove procesorje, leta 2013 pa je fokus usmeril na zadnje.

AMD in ATI (2006) – Podjetje Advanced Micro Devices je nastalo leta 1969 in danes predstavlja enega največjih proizvajalcev procesorjev, grafičnih procesorjev, matičnih plošč in osebnih računalnikov. Je drugi največji proizvajalec procesorjev in tretji največji izdelovalec grafičnih procesorjev. ATI je začel z izdelavo integriranih grafičnih procesorjev leta 1985 in približno 5 let pozneje še z izdelavo samostojnih grafičnih procesorjev. AMD je kupil ATI za 4,8 milijarde evrov in tako je nastal “mega računalniški duo”. Ime ATI se ni dolgo obdržalo, nasprotno pa še vedno poznamo Radeon grafiko, ki je nastala pod taktirko ATI-ja.

“Konzolomanija” (2013) – Najprej Atari 2600, potem Nintendo Entertainment System, nato predstavitev konzole Sega Genesis. Slednja je povzročila največji “boom”. Nintendo je sčasoma izgubil na popularnosti in tako pustil Sony ter Microsoft na vodilnih položajih. Xbox je začel bolje, ampak Playstation 2 je bil bolj vzdržljiv. Xbox 360 je spet premagal PS3, vendar je PS4 spet poskrbel za zmago nad Xbox One. Kaj pa zdaj? Xbox One S spet nekoliko nagiba tehtnico na stran Microsofta. Bitka za prevlado se nadaljuje, oba sistema sta si zelo blizu, saj sta dejansko obe konzoli postali praktično računalnika v malem.

Umetna inteligenca (20??) – Glavna ideja o tem, da bo računalnik sposoben prosto razmišljati in proizvajati kritične odzive, vedno bolj prehaja iz znanstvene fantastike k realnosti. Kljub vsemu smo še vedno daleč od tega, da bi lahko z robotom ali napravo enakovredno komunicirali in delovali kot s človekom. Microsoftova Cortana, Applov Siri, Hondin ASIMO robot, vse to so dobri poizkusi, ki pa še potrebujejo čas za razvoj.