Znanstveno dokazano: igranje iger ima pozitivne učinke

Zadnje čase vse pogosteje poslušamo o negativnih vplivih, ki naj bi jih imele videoigre na razvoj in obnašanje otrok ter posledično na življenje ljudi. Po drugi strani pa praktično nihče ne govori o morebitnih pozitivnih učinkih igranja videoiger. To področje raziskujejo številni znanstveniki po vsem svetu in ugotovitve marsikatere raziskave pravijo, da videoigre niso zgolj “zloben izum”, ki kisa možgane otrok. Zadnje raziskave namreč kažejo, da videoigre niso samo zabavne, temveč imajo številne koristi – od povečanja določenih predelov možganov do blaženja bolečine.

3D videoigre lahko povečajo kapaciteto spomina

Leta 2015 je bila v strokovni reviji The Journal of Neuroscience objavljena študija raziskovalcev Univerze v Kaliforniji, ki je vsebovala 69 sodelujočih – tretjina jih je dva tedna igrala igro Super Mario 3D World, tretjina igro Angry Birds, ostali pa niso igrali ničesar. Na koncu so igralci Super Maria pokazali precejšen napredek pri nalogah, ki so temeljile na spominu, pri ostalih igralcih pa do izboljšave rezultatov ni prišlo. Raziskovalci so zato v svojih ugotovitvah zapisali, da zaradi posebne izkušnje, ki jo v igralcih vzbudi obogateno 3D virtualno okolje, videoigre, ki jih igramo že desetletja, lahko pripomorejo k pomembni in učinkoviti stimulaciji možganov.

Igranje videoiger lahko zmanjša bolečine

Sliši se kot odličen izgovor za takrat, ko boste naslednjič bolni ležali v postelji, kajne? Študija, objavljena leta 2012 v strokovni reviji American Journal of Preventive Medicine, je namreč prišla do rezultatov, ki kažejo na to, da naj bi videoigre izboljšale bolezensko stanje 195 pacientov (združenih iz 38 študij), med katerimi so bili tudi psihični bolniki. Prav tako so leta 2010 raziskovalci na konferenci združenja American Pain Society predstavili dokaze, da naj bi igranje videoiger, posebej v navidezni resničnosti, učinkovito vplivalo na zmanjšanje tesnobe ali bolečine, povzročene s kroničnimi boleznimi ali medicinskimi posegi. Profesor anesteziologije in pediatrije na ameriški univerzi Južna Karolina, dr. Jeffrey Gold, je ob teh ugotovitvah dejal, da se fokus med igranjem preusmeri na igro, morebitna bolečina pa gre v pozabo. Po njegovih besedah naj bi bile igre v navidezni resničnosti pri tem še učinkovitejše, saj pri njih igralci uporabljajo več čutov naenkrat.

Obstaja dokaz, da videoigre disleksičnim otrokom pomagajo do boljšega branja

Študija, objavljena leta 2013 v strokovni reviji Current Biology, je preučevala, kakšen vpliv ima igranje arkadnih iger, kot je Rayman Raving Rabbids, na otroke z disleksijo, stare med 7 in 13 let. Ugotovili so, da po igranju otroci berejo hitreje, ne da bi ob tem trpela natančnost branja. Rezultati so bili enakovredni ali boljši od tradicionalnih bralnih treningov, ki zahtevajo več časa in navadno niso tako zelo zabavni kot videoigre. Raziskovalci menijo, da je hiter tempo iger pomagal otrokom pri podaljševanju njihove zbranosti, vendar pa ta teza še ni povsem preverjena in potrjena.

Tetris lahko zmanjša travme

Le kdo se ne spomni starega dobrega Tetrisa? Ta, kot kaže nedavna raziskava iz lanskega leta, ni dober zgolj za kratkočasenje, ampak tudi za kaj bolj koristnega. V raziskavi so sodelovali naključno izbrani pacienti, ki so prišli na urgenco bolnišnice v Oxfordu zaradi prometne nesreče. 37 pacientov je moralo 20 minut igrati Tetris, 34 pacientov pa je medtem opravljalo bolj standardne aktivnosti, kot so reševanje križank, pošiljanje SMS sporočil, branje in podobno. Izkazalo se je, da so imeli tisti, ki so igrali Tetris, veliko manj bolečih spominov in travm (v povpreču 62 odstotkov manj), povezanih z nesrečo, kot tisti, ki ga niso igrali.

Raziskava, ki je bila objavljena prejšnji mesec v strokovni reviji Molecular Psychiatry pa pravi, da kratke, tudi tehnološke intervencije, delujejo kot neke vrste nizko intenzivno sredstvo, ki lahko izboljša mentalno stanje tistih, ki so doživeli psihološko travmo.

Videoigre naredijo ljudi pametnejše

Študija iz leta 2013, ki je bila objavljena v strokovni reviji PLoS ONE, gre celo tako daleč, da trdi, da se razumevanje človeka poveča, ko ta vklopi igralno konzolo Xbox ali PlayStation. Raziskovalci so v študijo vključili pet skupin »ne-gamerjev« in jim naročili štiritedensko vsakodnevno enourno igranje mobilne igre. Ugotovili so, da so vse videoigre, tako akcijske kot ostale, izboljšale kognitivne funkcije pri sodelujočih – testirali so jih s testi, kot so naloge kratkotrajnega spomina in podobno.

Igranje iger lahko poveča nekatere možganske predele

V strokovni reviji Molecular Psychiatry je bila leta 2014 objavljena raziskava, ki je ugotovila, da je igranje igre Super Mario 64 povzročilo povečanje nekaterih možganskih predelov. Posebej so izpostavili dele, ki so odgovorni za prostorsko orientacijo, spomin, strateško načrtovanje in motorične sposobnosti. Ko so raziskovalci z magnetno resonanco preverili 24 sodelujočih, ki so omenjeno igro dva meseca igrali pol ure na dan, so ugotovili, da imajo ti povečano sivino v desnem hipokampusu, prefrontalnem korteksu in malih možganih. Na drugi strani se pri kontrolni skupini, ki igre ni igrala, ni spremenilo nič.