5-urni delovnik: Modna muha, ali pot do uspeha?

Junija 2015 je Stephan Aarstol, ustanovitelj podjetja Tower, svojim zaposlenim naznanil, da bodo to poletje poizkusili nekaj novega: 5-urni delovnik. V tistem času je bilo v podjetju zaposlenih samo sedem ljudi, vsi so se med seboj poznali in Aarstol je vedel, da so vsi tudi zelo produktivni delavci. Tower je bil uvršen na 239. mesto lestvice Inc. 500 najhitreje rastočih podjetij v ZDA. Aarstol je skušal najti način, kako svoje zaposlene nagraditi in hkrati ohraniti visoko produktivnost in dobre rezultate. Po njegovem mnenju je našel pravi način v 5-urnem delovniku.

Ob koncu poletja se je Aarstol odločil, da 5-urni delovnik ostane. Leto pozneje je javno objavil rezultate tega “eksperimenta” in dobil mešane odzive, na eni strani fascinacijo, na drugi strani dvom. Kot sam pravi so ga nekateri občudovali, drugim pa se je zdela poteza nespametna. Skoraj vsi pa so trdili, da gre za model, ki za njihovo podjetje “enostavno ne bi funkcioniral”. Aarstol še dodaja, da je v poslovnem svetu leto dni premalo, da bi lahko govoril o oprijemljivih podatkih, zato je seveda potreboval več časa za “eksperimentiranje”.

5-urni delovnik je brez dvoma privlačna lastnost delodajalca, ki jo lahko ponudi zaposlenemu kajne? Le kdo ne bi rad prihajal iz službe okrog enih popoldan? Aarstol pa je še vedno moral voditi posel in temeljito razmisliti, ali je to model, ki podjetju omogoča rast in zadovolji potrebe strank. Končna ocena? Je kar zakomplicirano.

Dobra stran, slaba stran in pandemija

Podjetje Tower Paddle Boards obstaja že približno 10 let, kar skoraj 70 % “start-upom” nikoli ne uspe doseči. Kljub vsemu Aarstol z ekipo samo v lanskem letu uspel povečati prihodke za več kot 100 %. Seveda noben od teh podatkov ni nujno povezljiv s 5-urnim delovnikom, vseeno pa se kaže, da sprememba delovnega časa nikakor ne pomeni “smrt profitabilnosti”.

Vsaka dobra stvar, še posebej v poslu, prinaša tudi nekaj pasti. Ne dolgo po tem, ko je Aarstol sprejel 5-urni delovnik, kot redno prakso, so štirje od njegovih devetih zaposlenih zapustili podjetje. Kljub temu, da so vsi odšli iz različnih razlogov, večina jih je bila osebnih, je to znižalo produktivnost, ob tem je podjetju sledilo nekaj slabih četrtletij in težav z Amazonovimi praksami prodaje in Aarstol je bil prisiljen opustiti 5-urni delovnik. Ohranil ga je zgolj kot poletno prakso.

V naslednjih nekaj letih je Tower doživel kar nekaj vzponov in padecv. Poslovanje so razširili na področje električnih koles, organizacijo dogodkov in razvili so še platformo za blagovne znamke, ki si želijo direktne povezave s kupcem. Razhod z Amazonom je prinesel konkretne padce prodaje, vendar jih je rešila diverzificirana ponudba, s katero je podjetje postalo bolj odporno kot kdajkoli prej. Potem pa je sledil Covid-19.

Nabrali so se krediti, dohodkov praktično ni bilo in celotna prihodnost podjetja je čez noč postala negotova. Ravno, ko je Fast Company izbrala 5-urni delovnik med finaliste nagrade “World Changing Ideas” v Severni Ameriki, je pandemija vse skupaj porušila. Aarstol je bil primoran znižati cene svojih produktov, zaposlene pa je moral razočarati, da poletje 2020, žal, ne bo deležno 5-urnega delovnika.

Prihodnost dela

Aarstol pravi, da bi v takšni situaciji mnogi zaprli vrata pred 5-urnim delovnikom in za vedno opustili to idejo. Le nekaj mesecev pozneje je pandemija dejansko pomagala podjetju Tower, da ponovno ujame veter v svoja krila, saj se je vse več ljudi odločala za njihove produkte za rekreiranje. Ustanovitelj podjetja je želel 5-urni delovnik vrniti, vendar je takoj vedel, da mora prilagoditi model. Originalna ideja je bila maksimizirati produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih. Aarstol se je zavedal, da mora kakršnakoli sprememba reflektirati to isto idejo.

Oktobra lani je Aarstol naznanil, da bo 5-urni delovnik obveljal od 1. avgusta do 30. novembra, in sicer vsako leto, ko bo Tower beležil višje prihodke, kot leto poprej.

Glavno sporočilo Aarstolovega “eksperimenta” je, da ni nujno, da vse prakse delujejo tako, kot bi morale, dokler ne pozabimo, kaj jih je prineslo: zadovoljstvo zaposlenih. Kot sam pravi bo 5-urni delovnik zagotovo zahteval še precej prilagajanja, vendar pa zaključuje, da je njihova zgodba, zgodba o uspehu.

Aarstol pravi, da maksimizacija zadovoljstva zaposlenih ni nikoli lahka naloga, je pa končni uspeh vedno vreden truda. Za Tower je pomenil 5-urni delovnik ogromno prilagajanja, dokazovanja in sprememb. Na koncu pa se je le izkazalo, da ne samo, da je takšen model dela možen, lahko je celo zelo profitabilen.