5 UI trendov, ki bodo oblikovali digitalno delovno okolje v letu 2026

Digitalno delovno okolje se pod vplivom umetne inteligence (UI) hitro razvija. V letu 2026 se podjetja soočajo s trojnim pritiskom: naraščajočimi gospodarskimi stroški, zaostrovanjem regulative ter tehnološkim napredkom. UI postaja osrednji dejavnik – od inteligentnega zajemanja dokumentov do preventivne kibernetske varnosti ter etične in skladne uporabe.

V nadaljevanju predstavljamo pet ključnih trendov, ki bodo zahtevali strateško prilagoditev.

1. Naraščajoči stroški pospešujejo najemanje zunanjih izvajalcev, digitalizacijo in avtomatizacijo z UI

Sredi globalne gospodarske negotovosti se podjetja soočajo z intenzivnimi stroškovnimi pritiski – od tarif, inflacije in motenj v dobavni verigi do geopolitičnih konfliktov. Po podatkih KPMG protekcionistične trgovinske politike in nestanovitni energetski trgi povečujejo finančne pritiske v vseh sektorjih. Na področju upravljanja dokumentov podjetja stroške navajajo kot največji izziv.

Angažma zunanjih izvajalcev in avtomatizacija, ki jo omogoča umetna inteligenca, lahko zato znatno prispevata k zmanjšanju teh stroškov. To vključuje storitve tiskanja v oblaku, ki zmanjšujejo naložbe v strežnike in vzdrževanje , ter digitalizacijo dokumentov, podprto z zajemom in obdelavo na podlagi UI. Ta pristop pomaga zmanjšati skrite administrativne in operativne stroške.

2. Tudi če papir ostane, bo obdelava dokumentov z umetno inteligenco ključnega pomena

Kljub dolgoletnim prizadevanjem za digitalizacijo ostaja papir globoko vpet v številne procese mnogih podjetij – le 14 % podjetij deluje v brezpapirnem okolju. V letu 2026 bodo organizacije vse bolj dajale prednost inteligentnemu zajemanju dokumentov kot ključnemu dejavniku digitalne transformacije.

• Rast IDP: 76 % organizacij načrtuje vlaganje v zajem v oblaku, 73 % pa jih cilja na inteligentno obdelavo dokumentov (Intelligent Document Processing – IDP). IDP je uporaba umetne inteligence za samodejno zajemanje, razvrščanje, izpisovanje in organiziranje podatkov iz dokumentov.
• Napredna avtomatizacija: IDP omogoča tudi povzemanje s pomočjo UI, postavljanje vprašanj o dokumentih ali prevode, kar vse dosega visoko stopnjo zanesljivosti in minimalen človeški napor. Pri obdelavi strukturirane in nestrukturirane vsebine se uporabljajo tehnologije, kot so strojno učenje (ML) in nevrolingvistično programiranje (NLP).

3. ESG: Od poročanja do strateške podpore na podlagi podatkov in UI

Razmere na področju ESG zaznamuje negotovost zaradi sprememb pragov poročanja (Omnibus paket), kar je upočasnilo ali ustavilo nekatere projekte. Kljub temu se povečuje pritisk trga, saj 74 % potrošnikov upošteva trajnost pri nakupnih odločitvah.

Glavni izziv ostaja nezadostna podatkovna podlaga: le 5 % podjetij je ESG v celoti vključilo v svojo poslovno strategijo, podatki pa so pogosto razdrobljeni ali nepopolni.

• Vloga UI pri CSRD skladnosti: Umetna inteligenca lahko to vrzel zapolni z avtomatskim zbiranjem, strukturiranjem in analizo podatkov ESG, s čimer ustvari dosledno in zanesljivo podatkovno osnovo. To omogoča bolj dostopno poročanje in analizo ESG, zmanjšuje ročni napor in omogoča vodjem, da se osredotočijo na strateške ukrepe namesto na iskanje podatkov. Cilj je narediti trajnost merljivo.

4. Preventivna kibernetska varnost, ki jo poganja umetna inteligenca

Ker se občutljivi podatki vse pogosteje obdelujejo v hibridnih okoljih, je zaščita podatkov “v uporabi” postala bistvena. Tradicionalna kibernetska varnost temelji na odkrivanju in odzivanju na grožnje, ko se te pojavijo.

• Nov pristop: Potrebna bo preusmeritev k preventivni varnosti, kjer se UI in usklajevanje uporabljata za predvidevanje in nevtralizacijo tveganj, preden se pojavijo. Vodje informatike morajo preiti od reaktivne obrambe k izgradnji prilagodljivih, odpornih sistemov, ki so korak pred razvijajočimi se grožnjami.

5. Večja odgovornost in skladnost umetne inteligence z zakonodajo

Ker bo UI leta 2026 v podjetjih zavzela še več prostora, se bo povečala tudi potreba po odgovorni uporabi teh tehnologij. Posledično narašča pritisk, da se zagotovi, da sistemi UI izpolnjujejo stroge etične standarde in so resnično primerni za svoje naloge.

• Regulativni izzivi: Skoraj 30 % organizacij navaja varnost, zasebnost, upravljanje in skladnost s predpisi kot največje izzive pri skaliranju UI. Več kot 75 % jih ocenjuje preglednost kot izjemno pomembno.
• EU AI Act: Zakon EU o umetni inteligenci bistveno spreminja način uvajanja UI. Vključuje okvir, ki temelji na tveganju in zahteva preglednost, etične zaščitne ukrepe in človeški nadzor nad sistemi UI. To pomeni popolno razumevanje novih predpisov in zagotavljanje, da vsa orodja, ki se uporabljajo za zaposlovanje ali upravljanje uspešnosti, izpolnjujejo stroge standarde skladnosti.

UI, učinkovitost in odgovornost – uravnoteženje prihodnosti

Ti trendi jasno kažejo, da organizacije čutijo potrebo po uravnoteženju učinkovitosti, skladnosti s predpisi in zaupanja.

Konica Minolta se zavezuje, da bo pomagala podjetjem pri krmarjenju po tej kompleksnosti z rešitvami, ki so varne, trajnostne in pripravljene na prihodnost. To vključuje uporabo UI za napovedovanje potreb po vzdrževanju v storitvah upravljanja tiskanja, inteligentne rešitve za obdelavo dokumentov, ki uporabljajo strojno učenje (ML) in nevrolingvistično programiranje (NLP), ter specializirane rešitve, kot je ESG AI, ki avtomatizira zbiranje podatkov o CO₂. Na področju kibernetske varnosti zagotavljamo 24-urno spremljanje in proaktivno reševanje težav.

Odgovornost in etičnost sta naši ključni prioriteti. Razvili smo sistem za oceno tveganj umetne inteligence za vrednotenje projektov in končujemo vzpostavitev vseevropskega odbora za digitalno transformacijo (DX) in UI, da bi podprli odgovoren razvoj in delovanje umetne inteligence. Ne prizadevamo si le za skladnost, ampak želimo prevzeti vodilno vlogo na področju odgovorne UI in strankam ponuditi resnično dodano vrednost z varnimi, zanesljivimi in inovativnimi rešitvami.

Digitalno delovno okolje v letu 2026 bo definirano s hitrostjo uvajanja umetne inteligence. Vendar pa moramo biti realisti: ta hitrost poteka pod pritiskom stroškov, nove zakonodaje ter ‘kulture v podjetju’. Naloga nas kot vodij je uravnotežiti to enačbo. Ne glede na to, ali optimiziramo stroške z avtomatizacijo ali zagotavljamo skladnost z UI-podprtim ESG poročanjem, moramo inovirati. Vendar nikoli na račun odgovornosti in zaupanja.”
Boštjan Kavčnik, direktor, Konica Minolta Slovenija