5 konceptnih telefonov, ki na žalost niso uspeli zaživeti

Le kdo ne mara izvenserijskih konceptnih telefonov? Ti predstavljajo znanstvenofantastične vizije, kako bi telefoni lahko izgledali v prihodnosti, ali zgolj ideje, ki so v tem trenutku preveč “čudne” ali predrage za realizacijo.

Tisto, s čemer smo nekoliko manj zadovoljni, so konceptni telefoni, ki ne presežejo te konceptne ravni. Tukaj je govora o napravah, ki so tako napredne, tako drugačne, da nikoli niso postale resnične komercialne naprave. Ravno teh je po navadi najbolj škoda, saj so ti najbolj izstopajoči in najbolj zanimivi. Ne gre zgolj za “super zmogljive” ali ekstremno majhne naprave, temveč gre za nekaj popolnoma novega, česar svet še ni videl. Izbranih 5 naprav na seznamu brez dvoma pade v opisano kategorijo, žalostno pa je to, da tudi danes niso nič bolj uresničljivi kot so bili ob svojem prvem izidu.

Nokia Morph

Ustvarjena leta 2008, je Nokia Morph še vedno eden najbolj ambicioznih in futurističnih konceptov pametnega telefona vseh časov. Podjetje Nokia je v sodelovanju z Univerzo v Cambridgeu ustvarilo koncept, ki temelji na nanotehnologije. Ta telefon (ki nikoli ni obstajal v resničnem življenju) bi lahko spreminjal obliko, se raztegoval in preoblikoval v velikost tablice, bil bi lahko ovit okrog uporabnikovega zapestja ali nameščen okrog ušesa kot Bluetooth slušalka.

Poleg tega bi lahko zbiral sončno energijo, odbijal umazanijo in stvarem na ekranu dal občutek resnične oblike in teksture. V letu 2008 je Nokia mislila, da bodo lahko telefoni kot je Morph uporabnikom dostopni do leta 2015, vendar kot vidimo iz te moke ni bilo kruha. Nekaj od Nokiine ideja pa bomo kmalu resnično lahko preizkusili, saj prihajajo upogljivi telefoni kot je Samsung Galaxy X.

Konceptni telefon Ply

Na eni strani futurističen, na drugi popolnoma retro. Spet nekaj česar si ne predstavljamo v realnosti. Pa ne zato, ker je retro in futurističen skupaj, temveč zato, ker gre praktično za “švicarski nož” med telefoni – sestavljen iz številnih različnih sekcij, ki jih lahko razširjamo, odpiramo ali dodajamo/odstranjujemo. V telefon sta vgrajena celo projektor in tiskalnik, kar dela napravo precej okorno in ne preveč privlačno za oko. Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa bi z veseljem poizkusili kako deluje, če bi le zares obstajal. Sicer res obstajajo telefoni z vgrajenimi projektorji kot je Lenovo Smart Cast in telefoni z vgrajenimi igralnimi ploščki kot je Nokia N-Gage, vendar ni nobenega telefona, ki bi vseboval oboje – in verjetno nikoli ne bo.

Philips Fluid

Philips Fluid je takole na prvi pogled dokaj konvencionalen fleksibilen telefon, ki pa temelji na ideji transformacije telefona v zapestnico. Naprave kot je Fluid so najverjetneje daleč od resničnosti, zahteva upognitev v zapestnico popolnoma fleksibilen ekran. Spet ista zgodba, kajti tako kot se je te koncept leta 2010 zdel neuresničljiv, tako tudi zdaj ni nič drugače. Po drugi strani pa spet ne smemo pozabiti na Samsung in LG, ki obljubljata prihod upogljivih telefonov letos. Takrat Philips Fluid morda ne bo izgledal tako zelo futurističen.

Mobile Script

Nekoliko drugačen pristop kot ostali konceptni telefoni. Mobile Script namreč premore kar dva ekrana. Eden od teh ni upogljiv in je dejansko normalen ekran pametnega telefona, medtem ko se drugi razpotegene kot lahko vidimo na sliki ter doseže 24,13 cm.

Mobile Script uporablja mehki nano material, ki postane neprožen, ko po njem potuje elektrika. Poleg tega pa naprava skriva še en nekoliko bolj skriti trik, in sicer je del telefona pokrit z nano materialom, ki zbira sončno energijo in poganja telefon. Če Mobile Skript primerjamo z Nokio Morph lahko vidimo, da za prvega obstaja več realnih možnosti za uresničitev, še vedno pa je potrebno veliko dela, predvsem na področju polnjenja.

ZTE Eco-Mobius

ZTE Eco-Mobius je bila vizija podjetja ZTE, ki je stremela v smer personifikacije telefona. ZTE je razmišljal o tem, kaj vse je mogoče z modularnimi telefoni, kjer bi uporabniki lahko menjavali ekrane, čipe, baterije, kamere in procesorje, ko bi se jim to zaljubilo in ko bi imeli dovolj denarja. Gre v bistvu za to, da bi uporabnik lahko kupil poceni osnovno verzijo in jo postopoma nadgrajeval. To bi nadalje teoretično tudi pomenilo, da nam nikoli ne bi bilo potrebno kupiti povsem nov telefon, saj bi zgolj nadgrajevali module z bolj zmogljivimi. Kljub temu, da je Eco-Mobius v resnici obstajal kot fizični telefon, nikoli ni bilo mišljeno, da bo postal več kot samo koncept in prvi resnično modularni telefon je še vedno daleč stran.

Projekt Ara je obljubljal nekaj podobnega, vendar je vse skupaj padlo v vodo. Najbilžje kar smo se uspeli približati na komercialnem noviju sta LG G5 in Moto Z, ki nam omogočata dodajanje stvari preko modulov, vendar ne moremo pa spremeniti jedrnih komponent.