Faksiranje NI v zatonu
Raziskava »Fax Messaging Markets 2009-2014« napoveduje rast celo klasičnemu faksiranju. Zakaj torej živimo v zmotnem prepričanju, da faksiranje umira?
Verjetno bo faksiranje nekega dne res pozabljeno in ga ne bomo več uporabljali, vendar se to ne bo zgodilo v bližnji prihodnosti. Veliko ljudi namreč zmotno meni, da je faksiranje enako pošiljanju e-poštnih sporočil s priponkami. Kljub svoji številnim uporabnim funkcijam ima e-pošta v primerjavi s faksiranjem številne pomanjkljivosti.
Ključna razlika med e-poštnim sporočilom s priponko in faksom je v časovnem žigu, ki ga ima faksiran dokument, kar onemogoča manipulacijo z dokumentom, česar pri e-poštnem pošiljanju ne moremo zagotoviti. Pri pošiljanju e-pošte se nam pogosto zgodi, da zaradi nastavljenih filtrov za nezaželeno pošto nekateri dokumenti ne prispejo do naslovnika. Prav gotovo se vam je tudi že zgodilo, da zaradi pomanjkanja programske opreme ali pa kakšnega drugega vzroka priponke enostavno niste mogli odpreti. Pri faksiranju (tudi preko interneta oz. e-pošte) vedno dobimo verodostojno potrdilo o dostavi, tako da smo lahko nesporno prepričani, da je bil dokument poslan in tudi prejet. Pošiljanje faksa pa je tudi neodvisno od tehnološke opreme.
Skeptiki faksiranja se ukvarjajo tudi z vprašanjem varnosti. Morda je to vprašanje smiselno zgolj pri klasičnem faksiranju, ko se pogosto zgodi, da se faksiran dokument pozabi po pošiljanju oz. prejemanju na stojalu, ki je dostopen več ljudem. Pri internetnem faksiranju (npr. preko storitve aFax) pa vsi prejeti faksi pridejo kar v uporabnikov poštni predal, neposredno pred njegove oči. Torej se nam pri internetnem faksiranju ni potrebno obremenjevati z varnostjo zaupnih dokumentov.
Faksiranje je torej daleč od zatona in je še kako živo. Pomembno pa je tudi dejstvo, da raziskave kažejo, da bo tako ostalo še kar nekaj časa.
Prijavi napako v članku