Znanstveniki ustvarili umetno kožo, ki predmete prepozna z 95 % natančnostjo

Fizična umetna inteligenca robotom omogoča interakcijo s fizičnim svetom, in sicer na način da vidijo okolico, občutijo predmete in na podlagi tega sprejemajo odločitve. Ključni gradnik za uresničitev takšnih sistemov so senzorji, ki lahko posnemajo človeško kožo in zaznavajo več dražljajev hkrati. Do sedaj so razvijalci to poskušali doseči z zlaganjem več različnih plasti ali kombiniranjem več senzorjev, kar pa je naprave naredilo okorne, zapletene in prepočasne v odzivanju.

Ekipa pod vodstvom profesorja Seung Hwana Koja pa je ubrala povsem novo pot. Razvili so ultratanko enoplastno napravo, ki temelji na mreži nanožic z jedrom iz srebra in prevleko iz bakrovega oksida. Ker gre za eno samo prilagodljivo plast, so odzivni časi izjemno kratki. Mehanske dražljaje naprava zazna v manj kot mikrosekundi, toplotne pa v le nekaj milisekundah. Znanstveniki so to napravo povezali z brezžično preklopno ploščo in algoritmom umetne inteligence.

Pri prepoznavanju predmetov se je kombinacija obeh signalov izkazala za zmagovalno. Če je sistem uporabljal zgolj en tip podatkov, je bila natančnost le okoli 65-odstotna, z združitvijo obeh načinov pa je poskočila na 95 odstotkov. Ko so senzor namestili na konico prsta z brezžično merilno ploščo, je sistem med 20 vsakdanjimi predmeti dosegel 83-odstotno natančnost.

Kljub navdušujočim rezultatom, ki so bili objavljeni v reviji Nature Materials, pa velja ohraniti nekaj zdravega skepticizma. Tehnologija je namreč še vedno v zgodnji eksperimentalni fazi. Prenos iz laboratorija v realni svet, masovna proizvodnja teh natančnih nanožic in dolgoročna vzdržljivost takšne tanke plasti v grobih industrijskih pogojih ostajajo odprta vprašanja.

Kljub temu pa je ekipa že uspešno preizkusila matrično platformo, ki dosega prostorsko ločljivost človeškega dotika. To dokazuje, da se izum lahko razvije v celovito umetno kožo za naslednjo generacijo pametnih platform. Uporabnost te tehnologije je izjemno široka, saj bo v prihodnje igrala ključno vlogo pri razvoju naprednih protez, nosljive elektronske kože, mehkih robotov ter naprednih robotskih prijemal.