Vsak peti Srednje in Vzhodnoevropejec varčuje za pokojnino

Denar žal ne raste na drevesih.

V državah Srednje in Vzhodne Evrope je skoraj polovica aktivnega prebivalstva pričela ali pa razmišlja o vlaganju v dodatno pokojnino, ki bi jo prejemali poleg državne pokojnine. Vsak peti prebivalec Srednje in Vzhodne Evrope že ima investicijski produkt. Tak trend razkriva dvom v državni pokojninski sistem: v povprečju samo 10 odstotkov delovnega prebivalstva meni, da bodo z državno pokojnino lahko pokrili dnevne stroške po upokojitvi. Po drugi strani pa polovica delovnega prebivalstva še ni razmišljala o dodatnem vlaganju za svojo pokojnino.

To so samo nekateri izsledki tržne raziskave, ki so jo v imenu Bank Austria Creditanstalt (BA-CA), članice Skupine UnCredit Group, pred kratkim opravile agencije Fessel&GfK, SMG_KRC, RmPLUS in TNS MODUS.

“Razkorak med stopnjo nezaupanja prebivalstva v državne pokojnine in številom ljudi z investicijskim produktom za pokojnino razkriva potencial, ki je prisoten v regiji Srednje in Vzhodne Evrope. Pomen strokovnih svetovalnih služb in posebej prilagojenih najnovejših produktov se bo na tem območju še povečeval. Za bančne skupine, kot je Skupina UniCredit, to predstavlja veliko priložnost,” meni Andrea Moneta, član upravnega odbora BA-CA, odgovoren za Srednjo in Vzhodno Evropo.

Skupaj v pokojninske produkte vlaga okrog 20 odstotkov prebivalcev Srednje in Vzhodne Evrope. Za primerjavo, v Avstriji je 60 odstotkov prebivalstva že začelo vlagati v dodatno, zasebno financirano pokojno, medtem ko je 30 odstotkov o tem že razmišljalo. V naslednjih državah Srednje in Vzhodne Evrope v povprečju vsak tretji prebivalec že varčuje za svojo prihodnost: 36 odstotkov aktivnega prebivalstva na Češkem, 34 odstotkov v Sloveniji, 32 odstotkov na Slovaškem in 31 odstotkov na Madžarskem. Poljska je edina država Srednje in Vzhodne Evrope, ki močno zaostaja za drugimi, s samo osmimi odstotki prebivalstva, ki vlaga v zasebno pokojnino.

V državah Jugovzhodne Evrope je delež ljudi, ki vlagajo v investicijske produkte za zasebne pokojnine, nižji od skupnega povprečja 20 odstotkov za Srednjo in Vzhodno Evropo in znaša 10 odstotkov v Bolgariji, sedem odstotkov v Bosni in Hercegovini in Romuniji ter pet odstotkov v Srbiji. Edina izjema je Hrvaška, kjer investicijske produkte uporablja že 21 odstotkov prebivalstva.

V Srednji in Vzhodni Evropi so posamezniki med 30 in 39 letom starosti najbolj aktivni na področju vlaganja v dodatno pokojnino. Skoraj 60 odstotkov te starostne skupine že pričelo varčevati za svojo pokojnino ali pa o tem razmišlja. Okrog 70 odstotkov posameznikov, mlajših od 29 let, pa po drugi strani še ni razmišljalo o nobenem varčevanju. “Zanimivo je, da je ta starostna skupina najbolj negotova glede svoje finančne situacije po upokojitvi. Skoraj vsak četrti posameznik pod 29 letom starosti ne ve, ali mu bo državna pokojnina zadostovala za preživetje. Po drugi strani pa je prav ta starostna skupina najmanj aktivna pri svoji skrbi za prihodnost”, pravi Martin Mayr, strokovnjak za tržne raziskave v Srednji in Vzhodni Evropi pri BA-CA.

“Banke bodo morale ozavestiti mlade o tem razkoraku in jim ponuditi prave produkte. “Dvajsetletniki” imajo veliko prednost saj zaradi daljšega obdobja varčevanja lahko vlagajo nižje zneske za dodatna plačila iz zasebnih pokojninskih virov. Prej ko začnejo varčevati, več lahko kasneje profitirajo”, pravi Andrea Moneta.

Potreba po “posebnih pokojninskih produktih”
47 odstotkov aktivnega prebivalstva v državah Srednje in Vzhodne Evrope, ki razmišlja ali pa je že začelo vlagati v zasebno pokojnino, izbira različne “posebne pokojninske produkte” (v Avstriji: 52 odstotkov, v Sloveniji 54 odstotkov). To so produkti, ki so jasno povezani z namenom “pokojninskega načrtovanja” kot npr. pokojninski skladi, podjetniške pokojnine in pogodbe o pokojninskem zavarovanju. Z 28 odstotki so življenjska zavarovanja druga najbolj privlačna alternativa za pokojninsko varčevanje (v Avstriji dosti bolj – 44 odstotkov, v Sloveniji celo 47 odstotkov). Okrog 27 odstotkov prebivalstva namerava uporabiti “klasične” varčevalne produkte za varčevanje za prihodnost (v Avstriji 30 odstotkov, v Sloveniji 14 odstotkov). Zavarovanja in investicijski skladi se najbolj pogosto uporabljajo v Sloveniji (13 odstotkov), na Poljskem (11 odstotkov) in Slovaškem (10 odstotkov). Srbi in Romuni pogosto vlagajo v nepremičnine (18 oziroma 13 odstotkov).

Bosanci, Romuni in Slovaki se v večji meri odločajo za varčevalne produkte (BiH: 52 odstotkov, Slovaška: 39 odstotkov, Romunija: 35 odstotkov). Življenjsko zavarovanje je zelo priljubljeno v Sloveniji (47 odstotkov), na Hrvaškem (44 odstotkov) in Slovaškem (39 odstotkov), sledita Srbija ter Bosna in Hercegovina s 34 odstotki.

Zneski za možne investicije še vedno nizki
Trenutno lahko prebivalstvo Srednje in Vzhodne Evrope za zasebno pokojnino investira relativno nizke zneske. V povprečju imajo posamezniki za varčevanje na razpolago okrog 22 EUR na mesec. Za primerjavo, posamezniki v Avstriji lahko privarčujejo 153 EUR na mesec, v Sloveniji povprečno 36 EUR. “Ta razkorak prikazuje potencial, ki ga imajo pokojninski produkti na območju Srednje in Vzhodne Evrope. Ocenjujemo, da se bo v prihodnjih letih blagostanje v državah Srednje in Vzhodne Evrope občutno povečalo. Pokojninski produkti bodo gonilo rasti finančnega premoženja gospodinjstev z letno stopnjo rasti 19 odstotkov,” pravi Andrea Moneta.

Slovenci in Hrvati naj bi imeli najvišje vložke s povprečnim zneskom 36 EUR. Srbija in Poljska sta na drugem mestu s povprečnim zneskom 27 EUR prihrankov na mesec. Madžarska in Bosna naj bi imeli povprečje okrog 22 EUR, sledita pa Češka z 21 EUR in Slovaška z 18 EUR na mesec. Ena od možnih razlag za nižje ravni na Češkem in Slovaškem je dejstvo, da je ideja o varčevanju za pokojnino že dosegla srednji in nižji dohodninski razred, kjer si ljudje lahko privoščijo samo manjše investicije. V Romuniji in Bolgariji je povprečni potencial varčevanja najnižji; 18 oziroma 16 EUR mesečno.

“Na osnovi bližajoče se širitve Evropske unije menim, da bosta Romunija in Bolgarija hitro nadoknadili zaostanek. Na splošno se bodo višji prihodki in bogastvo v vseh državah Srednje in Vzhodne Evrope odrazili v višjem deležu varčevanja. Že danes prebivalci Srednje in Vzhodne Evrope iščejo specializirane varčevalne in pokojninske produkte. Skupaj s povečanjem prihodkov se bo občutno povečalo tudi povpraševanje po svetovalskih storitvah na področju upravljanja s premoženjem”, pravi Martin Mayr.

Kot vodilna institucija na več trgih držav Srednje in Vzhodne Evrope Skupina UniCredit ponuja različne pokojninske produkte kot upravljavec s premoženjem ali distributer. Banke, članice Skupine, lahko ponudijo različne dolgoročne pokojninske produkte: z lastnimi pokojninskimi skladi, v sodelovanju s partnerskimi zavarovalnicami in produkte temelječe na skladih upravljavca Pioneer Asset Management, ki se jih lahko uporabi kot dolgoročno investicijo. “Zaradi rasti povpraševanja in velikega potenciala bo načrtovanje upokojitve vse bolj pridobivalo na pomenu. Našim strankam se želimo približati s posebej prilagojenimi produkti in visoko kakovostnimi svetovalskimi storitvami”, razlaga Andrea Moneta.

Skupina UniCredit upravlja z daleč največjim bančnim omrežjem v Srednji in Vzhodni Evropi. S svojimi prihodki in bilančno vsoto je Skupina dvakrat močnejša kot najbližji zasledovalec v regiji. Skupina se razteza po 17 državah Srednje in Vzhodne Evrope; 65.000 zaposlenih dela za 24 milijonov strank v 3.000 poslovalnicah. Bank Austria Creditanstalt je znotraj Skupine odgovorna za vodenje bančnih aktivnosti na območju Srednje in Vzhodne Evrope.