Vodstva obljubljajo več prostega časa, razvijalci umetne inteligence pa izgorevajo v nadurah

Vodilni predstavniki podjetij, ki v razvoj umetne inteligence vlagajo stotine milijard evrov, že dlje časa obljubljajo, da bo napredna tehnologija ljudem omogočila, da bodo delali bistveno manj. En od direktorjev v podjetju Google je pred štirimi leti celo napovedoval štiridnevni delovni teden do leta 2025. Podjetje OpenAI je letos šlo še korak dlje in druge družbe uradno pozvalo k preizkušanju štiridnevnega delovnika brez znižanja plač, saj naj bi umetna inteligenca kmalu prevzela velik del človeškega dela.

Toda resničnost znotraj teh podjetij razkriva povsem nasprotno sliko. Nekdanji tehnični zaposleni v podjetju OpenAI je razkril, da podjetje v času trajanja njegove zaposlitve nikoli ni preizkusilo krajšega delovnika. Namesto tega je opisal izjemno naporno delovno okolje s pogostimi kriznimi sestanki, delovnimi vikendi in izjemno neizprosnimi ocenjevanji delovne uspešnosti, zaradi katerih so uslužbenci čez noč ostali brez zaposlitve.

Podobno retoriko uporabljata tudi Anthropic in Meta. Anthropic se hvali, da njihovo orodje Claude lahko samostojno deluje sedem ur brez prekinitve, kar ustreza celotnemu delovniku, izvršni direktor Dario Amodei pa opozarja na neizogibne izgube delovnih mest. Mark Zuckerberg iz Mete pa poudarja, da AI orodja manjšemu številu zaposlenih omogočajo narediti več kot kadarkoli prej.

Kljub tem trditvam razvijalci, ki ta orodja ustvarjajo in uporabljajo, delajo znatno več od običajnih 40 ur na teden. Medtem ko je delo v tehnološkem sektorju v ZDA v preteklosti večinoma potekalo v okviru standardnega delovnika, zaposleni v podjetjih OpenAI in Anthropic med tako imenovanimi “sprinti”, obdobji intenzivnega dela pred izzidom novih produktov, redno dosegajo tudi več kot 90 ur dela v sedmih dneh.

V podjetju Meta so zaposleni opisali prakso, ko so bili brez možnosti izbire premeščeni na nujne AI projekte. Razvijalci delajo pozno v noč, za vikende in so stalno na voljo. Dodatne težave se pojavljajo tudi pri tistih, ki ne razvijajo neposredno AI modelov. Nekdanji Googlov inženir Amin Shali je podjetje zapustil zaradi preobremenjenosti in nočnega reševanja izpadov sistemov, do katerih je prihajalo, ker je Google ključne strojne vire preusmeril v AI projekte.

Raziskava univerze UC Berkeley je ob tem potrdila, da so zaposleni ob uporabi AI orodij delali hitreje, prevzemali širši nabor nalog in raztegnili delavnik dnevno za več ur. Strokovnjaki opozarjajo, da se vsak prihranek časa hitro zapolni z novimi nalogami, preverjanjem pravilnosti delovanja AI orodij ter dokazovanjem lastne vrednosti delodajalcu, kar namesto razbremenitve prinaša dodatne obremenitve.