Voditelji G2O se bodo pogovarjali tudi o o višjih davkih tehnoloških velikanov

Debata o tem, kako pripraviti velika tehnološka podjetja do plačevanja višjih davkov v državah, kjer generirajo največje prihodke, že kar nekaj let teče v večini evropskih držav. Med drugim so bili vsaj začasni ukrepi dodatni davki na prihodke, minimalni globalni davki in pa vsem dobro znane velikanske kazni v primeru kršenja pravil. Zdaj pa se končno zdi, da smo nekoliko bližje rešitvi. Naslednji teden se bodo sestali voditelji G2O, ki bodo debatirali o predlogih davčnih sprememb za velika multinacionalna podjetja. Med njimi najdemo tudi akterje, kot so Google, Amazon, Apple in Facebook.

Finančni ministri držav članic se bodo sestali v Washingtonu, kjer bodo analizirali predloge pariške organizacije Organization for Economic Cooperation and Development (OECD) – skupina, ki usmerja davčno politiko že od leta 1920. Nova pravila organizacije bi lahko oblikovala korporativni davek na prihodek v višini nekaj odstotkov. To bi posledično pomenilo, da bi »davčna nebesa« (Irska) postala manj privlačna za velika mednarodna podjetja, na drugi strani pa bi korist od tega imele države, kot sta ZDA in Francija.

Presenetljivo je morda to, da velika tehnološka podjetja ne nasprotujejo novim davčnim posegom, temveč jih celo spodbujajo. Reuters je recimo poročal, da je Amazon OECD-jev predlog označil kot »pomemben korak naprej«. Medtem ko so tehnološki velikani uporabljali raznorazne bližnjice in »luknje«, da bi se izognili davkom (Google je recimo leta 2016 na tak način »prihranil« skoraj 20 milijard ameriških dolarjev), so se hkrati soočili s finančno negotovostjo. Prejšnji mesec ste verjetno zasledili novico o tem, kako je bil Google primoran Franciji plačati 1,1 milijarde ameriških dolarjev, ker ni v celoti poročal o svojih davčnih aktivnostih v državi. Tudi Apple je po nekaj pravne drame pristal na plačilo Irski v višini 15,4 milijarde ameriških dolarjev. V ta znesek so všteti neplačani davki in obresti. Vse te negotovosti so pripeljale do precej agresivnega dialoga med Trumpovo administracijo in Francosko vlado.

OECD bo odločil, v kakšnem obsegu mora podjetje poslovati v določeni državi, da bi bilo plačevanje davkov za podjetje obvezno. Prav tako bodo določili višino prihodkov, ki bo neke vrste davčna meja. Trenutno kaže, da bi ta meja bila pri 750 milijonih evrov. Govorimo torej o prihodkih, ki jih največji tehnološki giganti praktično vsi presegajo.

Po tem, ko se bodo finančni ministri sestali v Washingtonu, se bodo začela širša pogajanja. Cilj je, da bi 134 držav, ki so bile pobudnice reforme, doseglo konsenz v letu 2020.