Negativen vpliv umetne inteligence in robotov

Velika študija Inštituta za prihodnost dela iz Londona kaže, da izpostavljenost novim tehnologijam, kot so merilniki aktivnosti, roboti in umetno inteligentna programska oprema, negativno vpliva na kvaliteto človeškega življenja. V raziskavi je sodelovalo več kot 6000 ljudi, raziskovalce pa je zanimal predvsem vpliv štirih skupin tehnologij, ki postajajo vse bolj popularne.

Avtorji raziskave so ugotovili, da bolj kot so zaposleni izpostavljeni trem od teh kategorij – programski opremi, ki bazira na umetni inteligenci in tehnologiji strojnega učenja, napravam za nadzor, kot so merilniki aktivnosti in robotiki – slabše je njihovo zdravje in splošno počutje. Po drugi strani pa je uporaba dalj časa prisotnih IKT tehnologij, kot so prenosniki, tablice in komunikacijske aplikacije na delovnem mestu pokazala bolj pozitiven vpliv na počutje udeležencev raziskave.

“Ugotovili smo, da se z večjo frekvenco uporabe in interakcije IKT tehnologije dviga kvaliteta življenja, medtem ko se ta niža z večjo frekvenco uporabe novejših tehnologij na delovnem mestu“, so zapisali v poročilu raziskave. Avtorji sicer niso neposredno raziskovali vzrokov, so pa izpostavili, da se njihovi rezultati skladajo z ugotovitvami predhodnih raziskav, ki so pokazale, da “tovrstne nove tehnologije lahko povzročijo negotovost glede varnosti zaposlitve, povečajo obremenjenost, privedejo do rutinizacije in izgube občutka pomena opravljenega dela, prav tako pa lahko pride do izgube avtonomije in vse to vpliva na splošno počutje zaposlenih“.

Ekonomisti pri Goldman Sachsu ocenjujejo, da bi do leta 2030 lahko na račun avtomatizacije izginilo 300 milijonov delovnih mest po vsem svetu. Predvsem na račun naglega razvoja generativne umetne inteligence, še veliko več vlog in delovnih mest pa se bo radikalno spremenilo, pravijo.

Dr. Magdalena Soffia, glavna avtorica raziskave pravi, da ni nujno problem sama tehnologija, temveč način, na katerega se ta uporablja. “Ne želimo trditi, da obstaja neke vrste determinizem v načinih, kako tehnologija vpliva na počutje človeka. Trdimo, da je vse odvisno od konteksta: od številnih strukturnih faktorjev, okoljskih razmer, kako je dizajnirana in kako uporabljena. Torej je tu tudi veliko človeških odločitev“, pravi dr. Soffia.

Kot dodatno pojasnilo je ponudila obrazložitev, da so raziskovalci v tej študiji uporabili zelo široko sprejet model merjenja kvalitete življenja EuroQoL EQ-5D-3L. Ta zajema faktorje, kot so mobilnost, mentalno zdravje in raven bolečine. “Želeli smo zajeti bolj multidimenzionalen pogled na to, kaj se dogaja v smislu kvalitete življenja. Zato smo uporabili ta model, ki je potrjen s strani javnega zdravstvenega sektorja v Veliki Britaniji”, je dodala.

Zakaj nekoliko bolj “klasična” IKT pozitivno vpliva na življenje človeka? Soffia vidi enega od potencialno možnih razlogov v tem, da pomaga olajšati delovne procese in s tem posledično dvigniti raven učinkovitosti. To pa pri ljudeh vzbudi občutek tega, da so nekaj dosegli.

Ravno nasprotno se kaže na področju uporabe merilnikov aktivnosti in ostale tehnologije za nadzor. Sindikati na primer že nekaj časa opozarjajo na negativne vplive teh tehnologij na učinkovitost zaposlenih.

Številni strokovnjaki zato kot odgovor na to študijo dodatno opozarjajo, kako pomembna je regulacija področja umetne inteligence. Kajti v nasprotnem primeru lahko pridemo do točke, kjer umetne inteligenca svet dela spremeni v nezdrav svet.