Umetno inteligenco uporabljamo, a ji ne zaupamo

ZDA: visoka uporaba, nizko zaupanje

Glede na rezultate raziskave univerze Quinnipiac kar 76 % Američanov umetni inteligenci zaupa redko ali le občasno, medtem ko ji večino časa zaupa le 21 % vprašanih. Kljub temu uporaba raste. Le še 27 % Američanov pravi, da UI še nikoli ni uporabilo, kar kaže na hitro širjenje tehnologije v vsakdanjem življenju. UI se najpogosteje uporablja za raziskovanje, pisanje, delo in analizo podatkov.

Raziskava razkriva tudi precejšen pesimizem: 80 % Američanov je zaskrbljenih zaradi UI; 55 % jih meni, da bo UI naredila več škode kot koristi, 70 % pričakuje manj delovnih mest zaradi UI.

Zanimivo je, da se večina ljudi bolj boji vpliva na trg dela kot na lastno zaposlitev.

Evropa: več zaupanja, a pod določenimi pogoji

Evropske raziskave kažejo nekoliko drugačno sliko. Več kot 60 % Evropejcev vidi umetno inteligenco kot pozitivno za delo in družbo, vendar velika večina hkrati poudarja potrebo po nadzoru in regulaciji. Kar 84 % Evropejcev meni, da je treba UI strogo regulirati, kar kaže, da zaupanje ni usmerjeno toliko v tehnologijo kot v sistem, ki jo nadzoruje.

Medtem ko Američani izražajo splošno nezaupanje do umetne inteligence, Evropejci bolj zaupajo institucijam, da bodo tehnologijo ustrezno nadzorovale. To pomeni, da je evropski pristop bolj pragmatičen: UI je sprejemljiva, če obstajajo jasna pravila.

Skupna točka: razkorak med uporabo in zaupanjem

Kljub razlikam pa obe strani kažeta isti temeljni vzorec – ljudje UI uporabljajo, tudi če ji ne zaupajo popolnoma. Ta razkorak postaja eden ključnih izzivov za tehnološka podjetja in regulatorje.

Umetna inteligenca je že postala del vsakdana, a njena širša družbena sprejetost še ni zagotovljena. Za podjetja to pomeni, da bo poleg razvoja tehnologije ključno tudi graditi zaupanje, zagotavljati transparentnost in jasno komunicirati, kako UI deluje.