Tveganja uporabe nelegalne programske opreme vedno večja

Raziskava podjetja Yankee Group o uporabi nelegalne programske opreme v podjetjih, ki jo je v okviru pobude Genuine Software Initiative naročil Microsoft, kaže, da je 55 odstotkov podjetij, zajetih v raziskavo, že uporabljalo ponarejeno ali piratsko programsko opremo. 15 odstotkov od teh se jih zaveda resnosti take kršitve in tega, da so s tem tvegali odlog nadaljnjih pogajanj pri sklepanju novih pogodb in možnosti nadgradenj, 40 odstotkov pa jih to razume kot manjšo kršitev. 11 odstotkov v raziskavo vključenih podjetij ni bilo prepričanih, ali so pri svojem poslovanju uporabljali legalno opremo ali ne.

Microsoft se v okviru lani predstavljene pobude Genuine Software Initiative bori proti ponarejanju programske opreme in drugim oblikam piratstva ter usmerja boj v enoten napor na strateških področjih izobraževanja, razvoja in uveljavljanja zakonodaje. Podjetja, ki uporabljajo ponarejeno programsko opremo, postavljajo v tvegan položaj sebe, svoje končne uporabnike ter poslovne partnerje in distributerje. Yankee Group v raziskavi opozarja, da se z uporabo ponarejene programske opreme podaljša čas nedelovanja sistemov in poveča možnost izgube podatkov. Prav tako je težavnejše izvajanje tehničnih storitev in sistemske podpore. Podjetja, ki zavestno ali nenamerno uporabljajo piratsko programsko opremo, tvegajo tudi pravne posledice. Poleg tega pa nelegalna programska oprema povečuje tudi tveganja glede združljivosti s popravki in nadgradnjami programske opreme.

Po Microsoftovih podatkih kar 71 odstotkov ponarejenih generatorjev ključev, dostopnih prek spleta, vsebuje viruse. Podjetje poudarja, da imajo uporabniki piratske programske opreme 17-odstotno možnost, da računalnik okuži virus. Poleg tega pa opozarja, da lahko 43 odstotkov ponarejene programske opreme, pridobljene tako s fizičnih medijev ali prek interneta, pomeni resno grožnjo varnosti uporabnika.

Stopnja uporabe piratske programske opreme je nižja v višje razvitih državah, kot sta Severna Amerika z 22-odstotno stopnjo piratstva in Zahodna Evropa s 35-odstotno, kažejo zadnje BSA-jeve ocene. V regiji Srednje in Vzhodne Evrope je ta stopnja 69 odstotkov, v Latinski Ameriki pa 68. Azijsko-pacifiške države imajo 54-odstotno stopnjo uporabe nelegalne programske opreme.

Podatki nedavne IDC-jeve raziskave pa prikazujejo številna varnostna tveganja pri uporabi piratske programske opreme. 25 odstotkov spletnih strani, vključenih v to raziskavo, ki so ponujale piratsko ali ponarejeno programsko opremo, generatorje ključev in orodja za odstranjevanje zaščite pred kopiranjem, je v računalnike nameščalo škodljivo ali neželeno programsko opremo. 11 odstotkov generatorjev ključev in orodij za odstranjevanje zaščite pred kopiranjem, prenesenih s spleta, in 59 odstotkov, prenesenih z omrežij za izmenjavo datotek, je vsebovalo škodljivo ali neželeno programsko opremo. Stroški za ponovno vzpostavitev sistema po katastrofi, povezani s škodljivo programsko opremo, lahko na posamezni delovni postaji znašajo več tisoč ameriških dolarjev, ugotavlja IDC. Stroški izgubljenih podatkov pa so lahko še mnogo večji. Prihranek, ki nastane z uporabo nelegalne programske opreme v primerjavi z nakupom legalne, je tako lahko izničen že ob eni sami varnostni vrzeli.

Slovenski Microsoft je pripravil tudi posebno kampanjo z naslovom “Ne pustite se preslepiti ponaredkom”, v kateri prek posebnega spletnega mesta, plakatov, tiskanih oglasov ter razglednic, spletnih pasic in nagradne igre uporabnike ozavešča o pasteh in nevarnostih uporabe nelegalne programske opreme.

Komentarji seveda zaželjeni.