Tveganja in grožnje pri uporabi interneta

Telekom Slovenije si prizadeva za varnejšo rabo interneta.

S hitrim širjenjem interneta postajajo vedno bolj aktualna tudi tveganja in grožnje, ki ogrožajo uporabnike interneta. Popolne varnosti na internetu ni in je verjetno nikoli ne bo, vendar se lahko vsak uporabnik s primerno programsko opremo in drugo zaščito ter pazljivim delom na internetu večini groženj izogne sam. Čeprav ta problematika ni neposredno povezana z varnostjo telekomunikacijskega omrežja, ki pomeni zgolj prenosni medij za dostop do interneta, se je v širšo akcijo za osveščanje in opozarjanje uporabnikov interneta pred takimi tveganji takoj vključili tudi Telekom Slovenije.

Z najširšega vidika te tematike v Telekomu Slovenije obravnavajo varnost na dveh ravneh – na operaterski in uporabniški. Na operaterski ravni sta podlaga Zakon o elektronskih komunikacijah in Zakon o varovanju osebnih podatkov. Telekom Slovenije mora v skladu z zakonom zagotoviti le nekatere elemente informacijske varnosti. Kot ponudnik infrastrukture se področja varnosti loteva na področju poslovanja in zagotavljanja storitev. Na uporabniški ravni pa (ne glede na to, da ni ponudnik dostopa do interneta in da je vsak uporabnik sam odgovoren za svoja dejanja in varnost svoje terminalske opreme) problematiko redno obravnava v okviru ocen tveganj ter izdanih uredb in predlogov neodvisne agencije za elektronske komunikacije in drugih ustanov.

Uporaba interneta ni brez tveganj. Dostop do interneta je povezan z različnimi nevarnostmi, odvisno od načina uporabe, od tehnologije dostopa, od zahtevanih storitev, pa tudi ali predvsem od vrste zavedanja in uporabljene zaščite. Računalniški virusi, trojanski konji, piškotki (cookies), prejemanje nezaželene elektronske pošte (spam), spletno ribarjenje (phishing) in spletni klicalniki (webdialerji) so nekatere najbolj znane grožnje pri rabi interneta, ki se jih nekateri uporabniki interneta premalo zavedajo. S tem v zvezi se pojavljajo tudi povsem praktična vprašanja zasebnosti, nadlegovanja, nelegalnih in škodljivih vsebin, kraje identitete, prevare s kreditnimi karticami itd. in v primeru spletnih klicalnikov tudi možni visoki računi za opravljene telefonske storitve. Po izkušnjah sodeč, so zaradi tega ponavadi najbolj prizadete določene skupine uporabnikov interneta, ki imajo skoraj praviloma zastarelo strojno in programsko računalniško opremo, in mlajše generacije otrok in mladostnikov, ki pogosto brez nadzora in ustrezne zaščite uporabljajo najrazličnejše internetne servise in dostopajo do določenih vsebin. Gre torej za zahtevno in celovito problematiko, ki terja zelo resen pristop vseh vpletenih – od končnega uporabnika preko izobraževalnih in drugih pristojnih državnih ustanov do operaterjev in še zlasti ponudnikov internetnih storitev.