“Things+ projekt je najboljši primer dobre prakse”

»Servitizacija spreminja pravila igre,« je več kot 80 udeležencem spletne konference povedal Boris Golob, direktor reškega tehnološkega parka, enega sodelujočih partnerjev v projektu.

Servitizacija sicer pomeni razvoj storitvenih poslovnih modelov v proizvodnih podjetjih. Enega najbolj znanih primerov servitizacije je izvedel Rolls-Royce, ki svoje letalske motorje že desetletja oddaja v najem; stranke tako plačajo samo za čas, ko je letalo v zraku.

Things+ je od začetka junija 2017 več kot stotim podjetjem iz devetih srednjeevropskih držav omogočil podporo pri uvajanju storitev. V okviru projekta se je novih poslovnih veščin na področju servitizacije priučilo okoli 220 podjetnikov in menedžerjev, skupaj pa je nastalo 40 povsem novih rešitev.

S servitizacijo postanejo podjetja bolj konkurenčna

Udeleženci konference so izpostavili pomen servitizacije pri krepitvi konkurenčnosti evropskih podjetij. »Podjetja lahko s servitizacijo povečajo tako lojalnost med kupci kot tudi svoje dobičke,« je dejal Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, partnerja v projektu.

Podobno meni Boris Golob, ki je naštel nekaj najmočnejših prednosti servitizacije. Izdelki po njegovem tako ne končajo kot dobrine za splošno porabo, prav nasprotno, podjetja lahko z vpeljevanjem storitev lažje »zaklenejo« stranke, saj so jim sposobna ponuditi več uporabne vrednosti. »Izdelki so globalni, storitve lokalne. Servitizacija predstavlja konkurenčno prednost, ki ne temlji na protekcionizmu ali subvencijah, temveč je usmerjena k kupcem,« je še dodal Golob.

Govornik je sicer ocenil, da evropska podjetja na področju servitizacije še zaostajajo. Med razloge za to uvršča pomanjkanje denarja in veščin znotraj manjših in srednje velikih podjetij ter pretirano osredotočenost na izdelke in kratkoročno finančno korist.

Prav zato, da se tovrstnim podjetjem olajša vpeljevanje storitvenih inovacij, je bila v okviru projekta oblikovana posebna metodologija. Ta podjetjem priporoča naslednje korake za uspešno servitizacijo:

• Analizo osnovnih izdelkov in virov podjetja
• Opredelitev kupčevih potreb
• Oblikovanje storitev, ki temeljijo na storitvah
• Implementacijo sistema
• Spremembo poslovnega modela

Kako Paywiser s storitvami ustvari več kot polovico prihodkov

Eno od podjetij, ki je sodelovalo v projektu, je tudi slovenski Paywiser, ki razvija plačilne storitve. Žiga Hus je na dogodku povedal, da se je podjetje v preteklosti veliko ukvarjalo z brezplačnim izobraževanjem strank. »Strankam recimo pomagamo, da postanejo skladni z zakonodajo ali pridobijo licence. Things+ nam je pomagal razumeti, da lahko to znanje tudi prodajamo,« je dodal. Danes te storitve predstavljajo večino prihodkov podjetja.

Strokovnjak za servitizacijo v vsako podjetje?

Eden od dolgoročnejših rezultatov projekta Things+ je tudi certificiranje znanj in veščin, ki so potrebne za učinkovito servitizacijo. To pomeni, da bomo lahko v podjetjih kmalu imeli strokovnjake za servitizacijo. Prvi tečaji so že v pripravi, je na konferenci povedal Cesare Auberti iz podjetja Bureau Veritas, ki se ukvarja z nadzornimi storitvami in certificiranjem. »Kandidati bodo morali imeti opravljeno diplomo iz ekonomije ali tehnične smeri, zaključen 24-urni tečaj servitizacije in pet let relevantnih izkušenj,« je naštel Auberti.

Priporočila za odločevalce

Sodelujoči na konferenci so tudi menili, da mora imeti servitizacija podporo odločevalcev. »V ta namen so člani v projektu oblikovali priporočila za spodbujanje servitizacije,« je izpostavila Francesca Pozzar, kordinatorka Things+. Konkretni predlogi vključujejo inkubacijske programe za podjetja, finančna sredstva, manjša nepovratna sredstva za pripravo konceptov, sklad za pilotne projekte in sofinanciranje tečajev za podjetnike in člane podpornega okolja.

Odzivi na projekt so sicer nadvse spodbudni. Lucca Ferrarese, šef skupnega sekretariata pri srednjeevropskem programu čezmejnega sodelovanja Interreg, je izpostavil dejstvo, da Things+ naslavlja tako poslovno okolje kot tudi odločevalce. »To je izjemno. Za nas je projekt primer dobre prakse,« je še dodal Ferrarese. Prednosti projekt so izpostavili tudi Markus Hell iz Generalnega direktorata za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, Matthias Koum iz Generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo ter Igor Kalinič, vodja sektorja za konkurenčnost pri Evropski komisiji.