Test slušalk Huawei FreeArc – za športnike in zgolj za športnike

Prvi je takoj očiten – oblika slušalk je zelo nenavadna in takoj ti je jasno, da so specializirane za eno samcato področje, šport. Kar pa prinaša svoje izzive in omejitve za vse tiste, ki iščejo nekaj bolj univerzalnega in ne mojstra enega trika. Čepkov, ki smo jih vajeni od klasičnih brezžičnih slušalk, ni na spregled. Spet, zaradi tega se od uporabnika zahteva nekaj prilagoditev. Najprej dejstvo, da slušalka ni neposredno v ušesnem kanalu, ampak sloni direktno nad njim. Zato da tam tudi ostane, se okoli ušesa ovije zanka, ki ima na samem repu malce teže, zato da je cel komplet res fiksen. Udobje tukaj ni problem, ker je slušalka ovita z mehko plastjo, ki je nežna na občutljivo kožo ušesa. Tudi zanka okoli ušesa ne pritiska nanj in večurno nošenje ni mučno.

Na voljo so v treh barvah: pistacija, bela in črna. Ne se takoj zapoditi za klasičnimi barvami, ampak razmislite o pistaciji. Res je, da boste v jasnosti bolj izstopali, ampak zunaj ste z namenom, da se rekreirate. Kaj si drugi mislijo o vaši opravi, je stranskega pomena. Vsaj meni je zelena barva veliko bolj unikatna kot dolgočasna črna in bela.

Najprej pa se moraš privaditi, kako boš pravilno prislonil slušalko na ušesa. Pri klasičnih slušalkah s čepki jih enostavno zapičiš v uho, silikonski čepek pa naredi vse ostalo. Pri Huawei FreeArc pa priporočam, da najprej desetkrat vstavite in odstranite slušalke, zato da se navadite na povsem drugačne gibe. Ni raketna znanost, kmalu ugotoviš, kako je najbolj optimalno oviti zanko okoli ušesa.

Potem moraš prezreti šesti čut, da je nekaj narobe s slušalko, ker ne leži v ušesnem kanalu. Tako kot jaz se lahko zgodi, da boste refleksno želeli stlačiti slušalko v kanala, ampak vam njihov dizajn to ne dovoljuje. Sprijazniti se moraš, da je to narejeno z načrtom in da je posledično zvok manj prodoren, manj globok in predvsem ne ustvari občutka izolacije, kot si tega vajen pri ostalih brezžičnih slušalkah.

Pozabiti moraš tudi na aktivno in pasivno odpravljanje hrupa iz okolice. Pasivno odpravljanje hrupa je nemogoče zaradi specializiranega, športnega dizajna. Če ne pokriješ ušesnega kanala, potem je nemogoče izolirati hrup. Aktivno odpravljanje hrupa (ANC) običajno ne najdeš na športnih slušalkah. Če bi bil na voljo, bi izničil celoten pomen teh slušalk, ki je, da ob kolesarjenju in teku vedno slišiš, kaj se dogaja okoli tebe. Tudi zvok vetra oziroma njegova moč ni prijetna v kombinaciji z ANC-jem.

Verjamem, da bo marsikdo pogrešal ANC pri bolj sproščujočih aktivnostih, na primer branje, pisarniško delo ali pri razteznih vajah, ampak to je kompromis, ki ga moraš skleniti ali pa kupiti klasične brezžične slušalke. Vgrajeni mikrofoni poskušajo zadušiti vsaj hrup iz okolice med telefonskim klicem, kar jim delno uspeva, vseeno pa jasnost mojega glasu ni vedno optimalna.

Edini spomin, ki ga lahko prikličeš iz izkušenj, je, kako upravljaš s slušalkami. To je čisto klasično. Po logotipu Huawei drsaš za glasnost, tipkaš pa za preskakovanje skladb in sprejemanje klicev.

Kar je netipično za Huawei, je tudi oblika polnilna škatlice. Ploščatosti kar ni videti konca. Je zelo okorna za shranjevanje. Medtem ko druge, bolj jajčaste škatlice zlahka pospraviš v žep, za to škatlico rabiš nahrbtnik ali torbico.

Huawei FreeArc – božji dar za tekače, kolesarje …

Vem, da se sliši, kot da samo naštevam kritike, ampak pomembno je, da se zavedate, da to niso slušalke za vsakogar. Če ste športnik oziroma se radi rekreirate, potem veste, da večina brezžičnih slušalk ni ustvarjena za hitro premikanje. Med tekom moraš paziti, da jih za vedno ne izgubiš, za kolesarjenje pa moraš biti ekstra pogumen, da se na pot sploh podaš z navadnimi slušalkami.

In to je največja prednost slušalk Huawei FreeArc. Ne glede na šport (testiral sem jih med tekom, fitnesom in za nekaj minut med badmintonom, čeprav to ni šport, kjer bi potreboval slušalke) bodo Huawei FreeArc vedno ostale tam, kjer ste jih nazadnje pustili, torej v ušesih. Medtem ko se vi hitro premikate, s telesom ali z glavo, so slušalke vedno fiksne. Res vas ne rabi skrbeti, ali jih boste izgubili, še manj pa, da jih boste morali med rekreacijo vedno ročno popravljati.

Ja, zvok ni vrhunski, ampak je še vedno razmeroma bogat, vokali dokaj izraziti in tudi basi na trenutke zasijejo. Ker je dizajn odprt, je nekaj uhajanja zvoka v okolico. Primoran si tudi (vsaj jaz) poslušati glasbo pri višji glasnosti kot običajno, ker se ne moreš zanašati na pasivno in aktivno dušenje hrupa.

Pohvalim lahko tudi povezljivost. Huawei FreeArc so redke slušalke, ki so ostale povezane s telefonom, ko se je ta nahajal nadstropje nižje. Aja, pa deluje v vseh okoljih, tako iOS kot Android.

Ker so namenjene za šport, je povsem normalno, da imajo še oceno IP57 za odpornost proti znoju in prahu. Ne uporabljajte jih med tuširanjem, nikakor pa se z njimi ne potopite.

Baterija je prav tako razmeroma dobra, do nekje 6-7 ur, polnilna škatlica pa doda še dodatnih 28 ur uporabe. Boljša baterija je predvsem na račun manjkajočega ANC-ja, ki običajno kuri največ energije. To so uradni podatki. V mojem primeru je bila poraba nekoliko večja, ker je bila moja tipična glasnost višja kot v njihovem laboratoriju.

V aplikaciji AI Life nimate veliko dodatnih funkcij. Spreminjaš lahko zvočne profile in prilagajaš geste. Kaj več aplikacija ne premore in je niti ne potrebujete za uporabo slušalk. Applovi uporabniki jo lahko najdete v Applovi trgovini, Android uporabniki pa si jo boste morali sneti iz Huawei spletne strani.

Vse to dobite za samo 129 €, kar se meni zdi odlična kupčija.