Test slušalk Huawei FreeArc – za športnike in zgolj za športnike

Prvi je takoj očiten – oblika slušalk je zelo nenavadna in takoj ti je jasno, da so specializirane za eno samcato področje, šport. Kar pa prinaša svoje izzive in omejitve za vse tiste, ki iščejo nekaj bolj univerzalnega in ne mojstra enega trika. Čepkov, ki smo jih vajeni pri klasičnih brezžičnih slušalkah, ni na spregled. Zaradi tega se od uporabnika (spet) zahteva nekaj prilagoditev. Najprej je tu dejstvo, da slušalka ni neposredno v ušesnem kanalu, ampak sloni neposredno nad njim. Zato, da tam tudi ostane, okoli ušesa ovijemo zanko, ki so ji na samem repu dodali malce teže, da je komplet res fiksen. Udobje tukaj ni problem, ker je slušalka ovita z mehko plastjo, ki je nežna in primerna tudi za občutljivo kožo ušes. Tudi zanka okoli ušesa ne pritiska nanj in večurno nošenje ni mučno.

Slušalke so na voljo v treh barvah: pistacija, bela in črna. Ne se takoj zapoditi za klasičnimi barvami, ampak razmislite o pistaciji. Res je, da boste bolj izstopali, ampak zunaj ste z namenom, da se rekreirate. Kaj si drugi mislijo o vaši opravi, je stranskega pomena. Vsaj meni je zelena barva veliko bolj unikatna kot dolgočasni črna in bela.

Najprej pa se moraš privaditi, kako boš slušalko pravilno prislonil na uho. Pri klasičnih slušalkah s čepki jih enostavno zapičiš v uho, silikonski čepek pa naredi vse ostalo. Pri Huawei FreeArc pa priporočam, da najprej desetkrat vstavite in odstranite slušalke, predvsem zato, da se navadite na povsem drugačne gibe. Ni raketna znanost in kmalu ugotoviš, kako je najbolj optimalno oviti zanko okoli ušesa.

Potem moraš prezreti šesti čut, da je s slušalko nekaj narobe, ker ne leži v ušesnem kanalu. Lahko se vam zgodi (meni se je), da boste refleksno želeli stlačiti slušalko v kanal, ampak vam sam dizajn tega ne bo dovoljeval. Kakor koli, sprijazniti se moraš, da je to narejeno z načrtom in da je posledično zvok manj prodoren, manj globok in predvsem ne ustvari občutka izolacije, kot smo tega vajeni pri ostalih brezžičnih slušalkah.

Pozabiti moraš tudi na aktivno in pasivno odpravljanje hrupa iz okolice. Pasivno odpravljanje hrupa je nemogoče zaradi specializiranega športnega dizajna. Če ne pokriješ ušesnega kanala, potem je nemogoče izolirati hrup. Aktivnega odpravljanja hrupa (ANC) pa običajno tako ali tako ne najdeš na športnih slušalkah. Če bi bilo na voljo, bi izničilo celoten smisel teh slušalk, ki je, da ob kolesarjenju in teku vedno slišiš, kaj se dogaja okoli tebe. Tudi zvok vetra oziroma njegova moč v kombinaciji z ANC-jem ni prijetna.

Verjamem, da bo marsikdo pogrešal ANC pri bolj sproščujočih aktivnostih, na primer branju, pisarniškem delu ali pri razteznih vajah, ampak to je kompromis, ki ga moraš skleniti – ali pa kupiti klasične brezžične slušalke. Vgrajeni mikrofoni poskušajo zadušiti vsaj hrup iz okolice med telefonskim klicem, kar jim delno uspeva, vseeno pa jasnost glasu ni vedno optimalna.

Edini spomin, ki ga lahko prikličeš iz izkušenj, je upravljanje s slušalkami. To je čisto klasično. Po logotipu Huawei drsaš za glasnost, tipkaš pa za preskakovanje skladb in sprejemanje klicev.

Kar je netipično za Huawei, je tudi oblika polnilne škatlice. Ploščatosti kar ni videti konca in je za shranjevanje precej okorna. Medtem ko druge, bolj jajčaste škatlice, zlahka pospraviš v žep, za to škatlico potrebuješ nahrbtnik ali vsaj torbico.

Huawei FreeArc – božji dar za tekače, kolesarje …

Vem, da se sliši, kot da samo naštevam kritike, ampak pomembno je, da se zavedate, da to niso slušalke za vsakogar. Če ste športnik oziroma se radi rekreirate, potem veste, da večina brezžičnih slušalk ni ustvarjena za hitro premikanje. Med tekom moraš paziti, da jih za vedno ne izgubiš, za kolesarjenje pa moraš biti ekstra pogumen, da se na pot sploh podaš z navadnimi slušalkami.

In to je največja prednost slušalk Huawei FreeArc. Ne glede na šport (testiral sem jih med tekom, fitnesom in za nekaj minut med badmintonom, čeprav to ni šport, kjer bi potreboval slušalke) bodo Huawei FreeArc vedno ostale tam, kjer ste jih nazadnje pustili, torej v ušesih. Medtem ko se vi hitro premikate, so slušalke vedno fiksne. Res ni potrebe, da bi vas skrbelo, ali jih boste izgubili, še manj pa, da bi si jih morali med rekreacijo neprestano ročno popravljati.

Ja, zvok ni vrhunski, ampak je še vedno razmeroma bogat, vokali dokaj izraziti in tudi basi na trenutke zasijejo. Ker je dizajn odprt, je prisotnega nekaj uhajanja zvoka v okolico. Primoran si tudi (vsaj jaz) poslušati glasbo pri višji glasnosti kot običajno, ker se ne moreš zanašati na pasivno in aktivno dušenje hrupa.

Pohvalim lahko tudi povezljivost. Huawei FreeArc so redke slušalke, ki so ostale povezane s telefonom, tudi ko se je ta nahajal nadstropje nižje. Aja, pa delujejo v vseh okoljih, tako iOS kot Android.

Ker so namenjene športu, je povsem normalno, da imajo še oceno IP57 za odpornost proti znoju in prahu. Ne uporabljajte jih med tuširanjem, nikakor pa se z njimi ne potopite.

Baterija je prav tako razmeroma dobra, nekje 6-7 ur, polnilna škatlica pa doda še 28 ur uporabe. Boljša avtonomija je predvsem posledica manjkajočega ANC-ja, ki običajno porabi največ energije. To so uradni podatki. V mojem primeru je bila poraba nekoliko večja, ker je bila moja tipična glasnost višja kot v njihovem laboratoriju.

V aplikaciji AI Life nimate veliko dodatnih funkcij. Spreminjaš lahko zvočne profile in prilagajaš geste. Kaj več aplikacija ne premore in je za uporabo slušalk niti ne potrebujete. Applovi uporabniki jo lahko najdete v Applovi trgovini, Android uporabniki pa si jo boste morali sneti iz spletne strani Huawei.

Vse to dobite za samo 129 €, kar se meni zdi odlična kupčija.