Test Huawei FreeBuds Neo: zakaj bi kupoval dražje slušalke?

Dober ANC, povezovanje z več napravami, bogata aplikacija, soliden zvok … Slušalke s takšnimi lastnostmi niso več redkost, tudi če gledaš v nižjem rangu. Ponudbe je toliko, da se kupec na koncu odloča tudi na podlagi videza, prestiža in imenom, ki stoji za slušalkami. Huawei zagotovo ima določeno težo, še posebej na tem področju. Za seboj ima kar nekaj odličnih slušalk, ki se brez težav kosajo z Applom, Bose in ostalimi rivali. Nove slušalke Huawei FreeBuds Neo niso vlečni konj, ki bodo kitajsko znamko popeljali v nove višave. Razlog za njihov obstoj je, da se zacementirajo v nižjem razredu, kjer je mogoče konkurenca manj surova.

Lotili so se jih na drugačen način kot običajno, predvsem oblikovno. Se jim je to tveganje splačalo?

Huawei FreeBuds Neo cena in specifikacije?

Huawei FreeBuds Neo so na voljo 129 € v srebrni, črni in beli barvi.

Huawei FreeBuds Neo: kratko steblo sem cenil po dveh urah, manj po prvem preskakovanju skladbe

FreeBuds Neo so fizično precej manjše, kot sem vajen pri klasičnih slušalkah s steblom. So tudi zelo lahke, vsaka slušalka tehta 4,8 grama. Etui (jajčaste oblike) tehta samo približno 31,4 grama in je širok nekaj več kot 68 mm, zato ga brez težav spravim tudi v manjši žep. Huawei prilaga štiri velikosti silikonskih nastavkov, od XS do L, kar je pomembno tudi zaradi odpravljanje hrupa (ANC) in basa, saj napačna velikost hitro poslabša tesnjenje ušesnega kanala.

Pri udobju mi je ta zasnova všeč. Težišče je bližje ušesu in ni dolgega stebla, ki bi dodatno obremenjevalo spodnji del slušalke. Pri večurnem poslušanju nisem dobil občutka, da jih moram odstraniti samo zato, da si ušesa nekoliko odpočijejo. Pri upravljanju pa imam raje daljše steblo. Pri takšni slušalki lahko spodnji del primem med dva prsta, nato pa s tretjim izvedem pritisk ali poteg. Slušalka ostane na mestu in imam precej bolj natančen nadzor.

Pri Huawei FreeBuds Neo moram tapkati neposredno po majhni sprednji površini stebla. Ko dvakrat ali trikrat tapnem za predvajanje ali menjavo skladbe, jo skoraj vedno za odtenek porinem globlje v ušesni kanal. Ni boleče in čez čas se nekoliko navadim, prijetno pa ni. Pri potegih za glasnost je podobno, ker moram s prstom najprej zadeti precej majhno območje.

Pri gestah imaš na voljo dvojni dotik, trojni dotik, poteg in daljši pritisk. Z dvojnim dotikom lahko upravljam predvajanje in klice, s trojnim privzeto preskočim skladbo, s potegom spreminjam glasnost, daljši dotik pa upravlja ANC oziroma transparentni način. Večino funkcij lahko v aplikaciji spremenim. Enojnega dotika ni, kar osebno pogrešam, saj bi z njim lahko razbremenili nekatere druge geste.

 Zvok je bolj uravnotežen, kot sem pričakoval glede na ciljno skupino

V notranjosti je 11-mm dinamični gonilnik s frekvenčnim območjem od 20 Hz do 40 kHz. Pomembnejša je podpora kodekom SBC, AAC, LDAC in L2HC 4.0. LDAC lahko na združljivih napravah doseže do 990 kb/s, Huawei naprave z ustrezno podporo pa lahko prek L2HC 4.0 dosežejo do 2,3 Mb/s pri 24 bitih in 48 kHz.

LDAC je še vedno redkost v tem razredu, ampak ni nujno, da ga bo uporabnik sploh znal izkoristiti. V teoriji pri dovolj kakovostnem viru in združljivem telefonu imaš na voljo precej več podatkovnega pretoka kot prek običajnega AAC. Razlika ni takšna, da bi slabo posnet MP3 nenadoma zvenel bolje, pri kakovostnih posnetkih pa je mogoče dobiti nekaj več podrobnosti in bolj čisto ločevanje posameznih elementov. Če nimaš dobrega vira, ti napreden kodek ne bo pomagal.

Privzeta nastavitev zvoka se mi zdi dobro uravnotežena. Bas je prisoten in ima dovolj energije za elektronsko glasbo, hip hop in filme, vendar ni nastavljen tako agresivno, da bi prekrival glasove. Srednji toni so dovolj čisti, vokali ostajajo razumljivi, visoki pa ne postanejo neprijetno ostri že pri nekoliko višji glasnosti.

Če hočem zelo močne nizke frekvence, FreeBuds Neo niso narejene za tak profil že iz tovarne. Meni je to bolj všeč, ker lahko bas v izenačevalniku vedno povečam, precej težje pa je popravljati slušalke, ki imajo že privzeto preveč napihnjen spodnji del. Na voljo so štirje pripravljeni zvočni profili in lasten izenačevalnik, zato ni treba ostati pri tovarniški nastavitvi.

ANC sem preizkusil na letalu, ob železnici, v fitnesu …

ANC v FreeBuds Neo uporablja dva kanala in prilagodljivo obdelavo hrupa. Huawei pravi, da v povprečju lahko zaduši približno 30 dB v celotnem frekvenčnem območju, pri čemer sistem sproti prilagaja intenzivnost glede na okoliški zvok. Ne bi ga postavil ob bok najboljšim Bose, Sony ali najdražjim AirPods modelom. Nizkofrekvenčni zvok odstrani bolje kot nenadne glasove, ropotanje ali višje frekvence, kar je pri ANC slušalkah tudi pričakovano. Veliko bolj uporaben preizkus sem imel na letalu. FreeBuds Neo so dovolj dobro zmanjšale neprekinjen zvok propelerjev in splošno govorjenje v kabini, da mi ni bilo treba glasnosti glasbe ali filma dvigniti na neprijetno raven. Motorja oziroma propelerjev niso odstranile, so pa jih potisnile dovolj v ozadje, da jih čez nekaj časa nisem več aktivno poslušal.

Pri daljši uporabi sem zaznal tudi blag občutek pritiska. Ni bil tako izrazit, da bi moral ANC izklopiti, po več urah pa se ga zavedam. Za 129 evrov sem z ANC zadovoljen. Ne kupujem slušalk z najboljšim dušenjem hrupa na trgu, dobim pa dovolj učinkovit sistem za avtobus, vlak, letalo in pisarno.

Transparentni način ima precej več težav z vetrom

Transparentni način mi je manj všeč kot ANC. Ko stojim, sedim ali hodim po notranjih prostorih, deluje normalno in dovolj naravno spusti glasove iz okolice. Težave se pojavijo zunaj, predvsem pri nekoliko hitrejšem gibanju.

Med hojo, tekom in še posebej kolesarjenjem mikrofoni hitro zajamejo veliko šumenja vetra. Takrat lahko transparentni način doseže nasproten učinek od tistega, kar želim. Namesto da bi bolje slišal avtomobil, vlak ali druge pomembne zvoke iz okolice, poslušam poudarjen veter. Transparentni način pogosto uporabljam ravno zaradi varnosti, zato bi rad videl bolj agresivno filtriranje vetra oziroma poseben profil za šport na prostem.

Slušalke imajo tudi funkcijo zaznavanja pogovora. Ko začnem govoriti, lahko samodejno spremenijo način poslušanja in omogočijo več okoliškega zvoka. Med testom je delovalo dovolj dobro, všeč pa mi je, da sprememba ni takojšnja. Kratek zamik zmanjša možnost, da bi se način vklopil vsakič, ko si med glasbo kaj zamrmram.

Huawei Audio Connect je nova aplikacija, čeprav stara še vedno deluje

Huawei je za FreeBuds Neo pripravil aplikacijo Huawei Audio Connect. Še vedno mi ni povsem jasno, zakaj je potreboval novo aplikacijo, saj je AI Life že dobro upravljal prejšnje FreeBuds modele in v mojem primeru z novimi slušalkami še vedno deluje.

 Audio Connect pa je vsaj dovolj pregleden. V njem lahko spreminjam ANC in transparentni način, izberem zvočni profil, prilagodim izenačevalnik, spreminjam geste, preverjam baterijo, iščem slušalke in posodabljam programsko opremo. Aplikacija je na voljo za Android in iOS, kar je pomembno, ker FreeBuds Neo niso funkcionalno vezane samo na Huawei telefon.

Pri Huawei telefonih je povezovanje nekoliko bolj elegantno zaradi pojavnega okna in dodatnih funkcij, vendar lahko slušalke normalno uporabljam z Androidom drugih proizvajalcev, iPhonom ali računalnikom. Podpora za povezavo z dvema napravama je hkrati tudi zelo zaželena in zdaj že standard pri vseh slušalkah.

Huawei je nekaj poudarka namenil tudi igram. V aplikaciji lahko vklopim Game Mode oziroma Pinpoint Game Audio, ki prilagodi zvok za FPS igre. Koraki, streli in eksplozije so poudarjeni, prostorsko jih je nekoliko lažje ločiti, hkrati pa se zmanjša zakasnitev prenosa. Pri igrah, kjer iščem položaj nasprotnika po zvoku, sem spremembo slišal. Koraki so bolj izraziti in manj jih prekrije preostali zvočni miks. Za občasno igranje na telefonu je način uporaben.

Ne bi pa iz tega naredil argumenta, da FreeBuds Neo postanejo tekmovalne gaming slušalke. Brezžični Bluetooth prenos ima še vedno zakasnitev. Game Mode jo zmanjša, ne more pa je odstraniti do ravni dobre žične povezave ali namenskega 2,4 GHz brezžičnega oddajnika. Pri PUBG, Call of Duty Mobile in drugih tekmovalnih igrah, kjer je nekaj deset milisekund lahko opaznih, bi sam še vedno uporabljal namensko gaming rešitev.

Prostorski zvok je na voljo tudi zunaj Huawei telefonov

FreeBuds Neo podpirajo prostorski zvok tudi na napravah drugih proizvajalcev. Obdelava poteka v samih slušalkah, prek Audio Connect pa lahko izberem fiksni prostorski način ali sledenje glavi. Na združljivih Huawei napravah je na voljo še naprednejša različica HD prostorskega zvoka. Pri glasbi ga sam ne bi imel stalno vklopljenega. Določeni posnetki dobijo širši občutek prostora, drugi pa zvenijo bolj naravno brez dodatnega procesiranja. Pri filmih in igrah ima več smisla, ker je širša zvočna slika tam lahko bolj uporabna.

Dobrodošlo je predvsem to, da Huawei funkcije ni omejil samo na lastne telefone. To velja tudi za osnovno uporabo slušalk, zato lahko FreeBuds Neo brez večjih funkcionalnih izgub uporabljam tudi, če čez eno leto zamenjam Huawei telefon za Samsung, Honor ali iPhone.

Slušalke vedo, kdaj jih odstranim

Zaznavanje nošenja deluje tako, kot pričakujem. Ko slušalko odstranim iz ušesa, se predvajanje ustavi, po ponovni namestitvi pa lahko nadaljuje. V kombinaciji z iskanjem slušalk je funkcija uporabna tudi takrat, ko mi ena zdrsne iz ušesa ali jo nekje odložim. Na voljo so tudi gibi z glavo za sprejemanje oziroma zavračanje klicev. Zame so bolj dodatna možnost kot funkcija, zaradi katere bi jih kupil, vendar lahko pridejo prav med vadbo ali takrat, ko imam polne roke.

Za šport je pomemben še IP55. Ocena velja za slušalki, ne za polnilni etui, zato se z njima ne bi šel kopat. Za pot, znoj in normalen dež je zaščita primerna.

Sogovorniki niso imeli pripomb nad jasnostjo telefonskega klica

Za klice imajo FreeBuds Neo tri mikrofone in senzor kostnega prevajanja, ki pomaga sistemu ločiti moj glas od okolice. Obdelavo spremlja namenski sistem za zmanjševanje hrupa med klici, posebej pri prometu, govorjenju v okolici in vetru. Pri običajnih klicih nisem imel pripomb glede razumljivosti govora. Zelo močan veter je še vedno sposoben priti skozi, vendar FreeBuds Neo zvoka ne odrežejo tako agresivno, da bi moj glas postal nenaravno robotski.

Huawei pravi, da baterija zdrži do 10 ur predvajanja brez ANC in 6,5 ure z ANC, z etuijem pa do 40 oziroma 24 ur. Ti rezultati so bili doseženi pri 50 % glasnosti in AAC. Sam sem pri približno 60 % glasnosti prišel do okoli osmih ur z enim polnjenjem, kar se mi zdi zelo dobro. Nisem pričakoval vseh desetih ur, ker sem spreminjal načine dušenja, uporabljal različne naprave in slušalk nisem ves čas držal pri polovici glasnosti. Pri uporabi kakovostnejšega zvočnega prenosa so uradne številke tudi nekoliko nižje, v povprečju za vsaj še eno uro manj. Ko sem potoval in večino časa uporabljal ANC, sem polnilno škatlico potreboval po dobrih štirih urah.

Vsaka slušalka ima 60 mAh baterijo, etui pa 460 mAh. Slušalki se v etuiju napolnita v približno 45 minutah, prazen etui prek USB C pa potrebuje približno 70 minut. Deset minut hitrega polnjenja lahko zagotovi do štiri ure predvajanja.

Brezžičnega polnjenja ni.

Huawei FreeBuds Neo: udobje in zvok prepričata bolj kot dodatne funkcije

Zapomnil si jih bom zaradi oblike, ki se bo marsikomu dopadla. So manj vpadljive in kar je bolj pomembno, so zelo udobne. Ja, upravljanje je zame bolj nerodno, ampak tudi tega se sčasoma privadiš. Zvok je dovolj čist in uravnotežen, bas ni pretiran, LDAC je dobrodošel dodatek, ANC pa je dovolj učinkovit za vsakodnevno uporabo. Na nobenem področju niso izvrstne, ampak za to ceno se lahko kosajo z vsemi rivali v istem ali nižjem razredu.