Delo od doma: Ali lahko koronavirus poskrbi za množično uporabo takšnega načina dela?

Delo na domu bi lahko bila začasna rešitev oziroma ukrep pred širitvijo korona virusa COVID-19. Vendar, preden se delodajalci odločite za to možnost in jo ponudite svojim zaposlenim, preverite kakšne so vaše obveznosti.

Delo na domu definira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 68. členu. Opredeljuje ga kot delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca.

Pa poglejmo, kakšne nasvete so za delodajalce pripravili pri podjetju Data d.o.o., ki je eno vodilnih slovenskih podjetij na področju celostne podpore podjetjem.

Delo na domu zaradi izrednih okoliščin

Delodajalec ne more odrediti dela na domu, če delavec s tem ne soglaša. Le izjemoma lahko delodajalec odredi delo na domu brez soglasja delavca. Takšna odreditev je mogoča le za čas trajanja izjemnih okoliščin (npr. se ugotovi, da je nekdo v podjetju zbolel za korona virusom COVID-19).

ZDR-1 v 169. členu ureja spremembo dela ali/in kraja opravljanja dela zaradi naravnih ali drugih nesreč (tudi množični pojav nalezljive človeške bolezni, kot na primer korona virus COVID-19). Takšna odreditev dela (brez soglasja delavca) pa lahko traja le začasno.

Kakšna delo na domu lahko delavec opravlja?

Delo na domu lahko obsega:

· klasična fizična dela (šivanje, ipd.) ali

· dela s pomočjo informacijske tehnologije (računovodska, prevajalska dela, ipd.).

Kakšne so obveznosti delodajalca v primeru odrejanja dela na domu?

1. v pogodbi o zaposlitvi mora biti določeno, da se delo opravlja tudi od doma (določi se pri določbi – “kraj opravljanja dela”, ki je bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi. V kolikor v pogodbi o zaposlitvi ni določena možnost “dela na domu”, se lahko v primeru odreditve, sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi;

2. delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. V tem primeru mora sprejeti pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja. Oceniti mora tudi tveganja, ki jim je delavec izpostavljen. Če delodajalec ne zagotovi varnih delovnih razmer pri delu na domu, se lahko kaznuje z globo do 4.000 EUR;

3. pred začetkom dela na domu mora obvestiti inšpekcijo za delo, da ugotovi, ali se bo delo opravljalo v zdravem in varnem okolju;

4. delavcu, ki dela na domu, je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic, prostorska zasebnost;

5. delavec ima pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev (npr. računalnik, tablica, telefon, papir, ipd.). Višino nadomestila je potrebno določiti s pogodbo o zaposlitvi. V kolikor delodajalca zavezuje kolektivna pogodba panožne dejavnosti, je potrebno preveriti morebitno določbo glede višine nadomestila;

6. delavec, ki opravlja delo na domu, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca (npr., delovni čas, varstvo materinstva, plačilo za delo,…);

7. delavec je upravičen do povračila stroškov prehrane in do regresa za letni dopust v enakem znesku kot delavci, ki delajo na sedežu delodajalca;

8. delavec pa ni upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela;

9. podrobneje opredeliti organizacijo dela na domu v pogodbi o zaposlitvi oz. aneksu k pogodbi o zaposlitvi (npr. kdaj mora biti delavec na voljo delodajalcu, način poročanja o začetku in koncu opravljanja dela, o delu, ki ga bo opravljal, ipd.).

Kako se dela od doma lotevajo drugod po svetu?

Twitter je svojim zaposlenim že naročil naj delajo od doma, tehnološki gigant Google in investicijska banka JPMorgan prav tako testirata delo na daljavo in vidimo lahko, da smo resnično vsi v »istem čolnu«, kot je pred časom povedal trenutno še aktualni predsednik vlade, Marjan Šarec.

V ZDA trenutno na daljavo dela približno tretjina ljudi, kljub temu, da je raziskava podjetja Kantar, iz leta 2018, ugotovila, da bi kar 32% redno delali od doma. Seveda vsa delovna mesta niso primerljiva in delo od doma ni možno povsod. Joe Hirsh, strokovnjak na področju komuniciranja in vodenja ljudi, je za CNBC povedal, da verjame, da bo izbruh korona virusa spremenil naš odnos do dela od doma, ki bo po njegovem mnenju tako postalo bolj stalna praksa. Dodal je še, da če bo več podjetij sledilo Twitterju in Googlu, bo to spremenilo dinamiko delovnih mest po celem svetu.

Jon Addison, podpredsednik talentnih rešitev pri EMEA pri LinkedIn-u, je k besedam Hirsha dodal še to, da bodo tista podjetja, ki nimajo dovolj tehnološke infrastrukture za delo od doma, ali ostale fleksibilne načine dela, imela velike težave pri zagotavljanju nemotenega načina dela. Za nekatera podjetja bi po njegovem mnenju koronavirus lahko bil trenutek streznitve, ki bo od podjetij praktično zahteval hitre in učinkovite rešitve. Addison je povedal, da lahko delo od doma celo pozitivno vpliva na določene zadolžitve, kot so naloge, ki zahtevajo globoko koncentracijo, ali naloge, v katere je vključeno delo z občutljivimi podatki.

Kako zaposlenim omogočiti karseda kvalitetno delo od doma?

V eni od raziskav, ki jo je opravilo podjetje Workhuman, ugotavljajo, da je v svoji karieri doživelo izgorelost več kot polovica zaposlenih. Glavni razlog za to bi naj bilo preveč dela in premalo resursov. Hirsch pravi, da lahko zadevo rešili z delom od doma. K temu je dodal, da je naloga menedžerjev, da prilagodijo način dela od doma tako, da bo karseda optimalen za vse deležnike. To pomeni redni video sestanki, telefonski pogovori itd. Seveda pa je potrebno pazljivo postopati, ko govorimo o delu od doma, še posebej za tiste zaposlene, ki niso ravno ljubitelji tega načina dela, ki se potencialno lahko čutijo marginalizirane.

Podjetja se z delom od doma soočajo na različne načine in če izpostavimo samo dva, recimo podjetje v ZDA ustvarja posebne »emojije« za ekipe, ki delajo od doma in dosežejo določene cilje, medtem ko drugo podjetje pošilja zaposlenim, ki delajo od doma, rojstnodnevne torte.