Ta mesta imajo najboljše razmerje med delom in življenjem v letu 2019

V današnji, moderni dobi, postaja vse težje in težje vzdrževati ravnotežje med delom, življenjem in prostočasnimi aktivnostmi – rezultat tega je slaba kakovost življenja. Razvijalec brezžičnih varnostnih sistemov Kisi je izvedel študijo, v kateri je ugotavljal, katera mesta po svetu imajo letos najboljše razmerje med delom in življenjem.

V analizi je bilo vključenih 40 mest iz celega sveta. »Cities for the Best Work-Life Balance 2019« indeks zaobjema podatke o intenziteti dela, institucionalni podpori, zakonodaji in kakovosti življenje. Iz kombinacije teh podatkov so uspeli daterminirati, katere lokacije nudijo najbolj celostno ravnotežje. Indeks je sestavljen tako, da nudi mestom oprijemljive podatke glede načinov, kako prebivalcem zagotoviti karseda kvalitetno življenje z nižanjem stresa in intenzitete dela. Med drugim vključuje podatke o prihodih na delo, številu dni, ki jih zaposleni porabijo za dopust (v primerjavi z dnevi, ki so jim ponujeni), času na poti, prav tako pa podatke o dostopu do zdravstvenih storitev, spolni (ne)enakosti, stresu, onesnaževanju zraka itd.

To so najvišje uvrščena mesta:

1. Helsinki, Finska
2. Munich, Nemčij
3. Oslo, Norveška
4. Hamburg, Nemčija
5. Stockholm, Švedska

To so najnižje uvrščena mesta:

36. Houston, ZDA
37. Atlanta, ZDA
38. Buenos Aires, Argentina
39. Tokyo, Japonska
40. Kuala Lumpur, Malezija

Faktorji delo-življenje

Raziskava je pokazala, da največ dni dopusta izkoristijo zaposleni v Španiji, Nemčiji, Franciji, Braziliji in na Finskem – mnogi od njih celo prekoračijo število dni, ki so jim na voljo. Na drugi strani imamo delavce na Japonskem, v ZDA, Maleziji in Avstraliji, ki porabijo najmanj dni in jih tudi štejemo med največje »garače«.

Največ nadur beležijo pri zaposlenih v Singapurju, Kuala Lumpurju, Tokiju, Hong kongu in Buenos Airesu. Najslabša statistika se kaže v Singapurju, kjer traja povprečen delovni teden 44,6 ure, kar 23% ljudi pa dela na teden več kot 48 ur na teden. Spet čisto nasprotje lahko najdemo v Oslu, Budimpešti, Milanu, Stockholmu in Barceloni, kjer samo 4% ljudi delajo več kot 48 ur na teden.

Družba in institucije

Za prikaz stanja spolne (ne)enakosti je Kisi uporabil podatke, ki zaobjemajo razliko v ekonomskih priložnostih in participaciji, izobraževanju, zdravstvu in političnem vključevanju. Po teh kazalcih je najvišje ocene dobil Oslo, sledili pa so mu Stockholm, Helsinki, Pariz in München. Najvišje ocenjene zdravstvene storitve so bile v Sidneyju v Avstraliji, medtem ko je Oslo končal na prvem mestu, ko govorimo o dostopu do storitev mentalnega zdravja. Kot eden bolj zanimivih podatkov se je izkazal Pariz, in sicer z višino denarja, ki ga vlagajo v socialne zadeve. Tamkajšnja vlada namreč namenja kar 32% BDP-ja dotičnemu področju.

Ko je Kisi analiziral, kako progresivno je neko mesto na področju LGBT+ iniciativ, je v to enačbo dodal enakopravne pravice, anti-diskriminacijsko politiko, raven varnosti in odprtost do LGBT+ skupnosti. Švedska prestolnica Stockholm je tako dobil perfektno oceno 100, takoj za tem pa so sledili Toronto, London in Barcelona. Na drugi strani imamo Kuala Lumpur, Singapur, Sao Paulo in Tokiju, ki so se izkazali kot najmanj prijazni do LGBT+ skupnosti.

Kakovost življenja v mestih

Kisi je določil rezultat kakovosti življenja za posamezno mesto tako, da je seštel splošno zadovoljstvo z življenjem, varnost in dostop do različnih wellness in prostočasnih aktivnosti – vse to, da bi določili, ali prebivalci lahko uživajo v svojem okolju po delu. Medtem ko je Singapur prejel vse možne točke za varnost in visoko oceno za javne zunanje površine, so Helsinki dobile naziv najbolj srečnega mesta, Sao Paulo v Braziliji se je izkazal kot najmanj stresno mesto.

Ko govorimo o stopnji debelosti in pričakovani starosti, je Kisi ugotovil, da je Zurich najbolj napredno mesto na področju wellnessa in športa, medtem kot London nudi največ različnih kulturnih in družabnih opcij.