Superračunalnik za Slovenske raziskovalce
Ob zaključku uspešnega poslovnega leta 2011 in ob 20 obletnici delovanja, so v družbi Arctur izpeljali razpis, v okviru katerega namenjajo izbranim Slovenskim raziskovalnim skupinam 100.000 evrov v obliki superračunalniških storitev na superračunalniku Arctur I.
Komisija je izbrala najboljših 5, ki bodo lahko brezplačno uporabili vsak po 100,000 CPU – jeder – ur procesorskega časa na superračunalniku Arctur I. Za primerjavo naj povemo, da bi osebni računalnik za delo 100,000 CPU ur superračunalnika potreboval probližno 10 let.
Zakaj uporaba superračunalnika?
Tehnologija računalništva bliskovito napreduje, samo 20 let nazaj si nihče ni predstavljal kako zmogljivi bodo današnji osebni računalniki, pa vendar se poraja vprašanje – Zakaj potrebujemo superračunalnike? Odgovor si lahko bolje razložimo s primerom: Če enega ali deset ljudi prosimo, naj na roke delijo dve števili na 10. decimalko natančno, bo vsak potreboval približno 5 minut – tako skupina kot posameznik. Z desetimi ljudmi torej 10. decimalke ne moremo izračunati nič prej kot jo lahko vsak posameznik. Tukaj v igro vstopijo superračunalniki – posamezna procesorska jedra, ki so skupaj povezana v eno veliko celoto si računanje razdelijo tako, da je mogoče več operacij opravljati hkrati, na ta način pa znatno zmanjšamo celoten porabljeni čas.
Kako zmogljiv je Arctur I?
Superračunalnik Arctur I tvori 84 IBM iDataPlex dx360 M3 (Dual CPU) strežnikov. Intelovi Xeon X5650 procesorji (6 jeder na 2.66GHz). Skupaj je v superračunalniku več kot 1000 jeder. Pomnilnik superračunalnika znaša 3 TB RAM-a in Infiniband QDR 40 Gbps povezave med vozlišči. Skupna računska hitrost Arcturja I tako znaša 10 Tera operacij v plavajoči vejici na sekundo (FLOPS).
Dobitniki superračunalniškega časa
Vodilni raziskovalci, ki bodo lahko koristili superračunalnik Arctur I so: dr. Gregor Skačej – Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, prof. dr. Matjaž Valant – Fakulteta za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici, doc. dr. Janez Mavri – EN-FIST center odličnosti Ljubljana, dr. Jernej Stare – Kemijski inštitut Ljubljana in dr. Peter Kramar – Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Prijavi napako v članku